Osnovnošolci imajo samo še danes in jutri čas za brezskrbno uživanje. Ali bodo v ponedeljek začeli šolo na daljavo, ob včerajšnjem zaključku redakcije uradno še ni bilo znano. So pa nekatere osnovne šole na svoji spletni strani zapisale, da pričakujejo, da bo pouk potekal na daljavo. Prav tako predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan pravi, da iz zadnje okrožnice šolskega ministrstva izhaja navodilo, naj se intenzivno pripravljajo na pouk na daljavo. Pri tem sogovornik poudari, da bi se šole veliko lažje organizirale, če bi jim vlada pravočasno sporočila odločitev o načinu poteka pouka. Če bi to storila v sredo, bi šole do ponedeljka lahko tudi zagotovile študente za nadomeščanje obolelih strokovnih delavk in delavcev, kjer je to potrebno.
Čeprav so v drugem valu epidemije šole bolje pripravljene na izobraževanje na daljavo, pa je ponekod pereč problem računalniška oprema za vse učence. S tem se spopada tudi Osnovna šola narodnega heroja Rajka v Hrastniku, ki je že pred časom zaprosila občane in podjetja za donacijo računalniške opreme. Kot pravi tamkajšnja ravnateljica Polona Dolanc, potrebujejo okoli 15 računalnikov. Ker imajo v šoli nekaj namiznih računalnikov, bi jim prav prišli tudi zvočniki, kamere in mikrofoni, da bi potem te računalnike opremili z vso potrebno dodatno opremo in jih posodili učencem. Za dodatno opremo so prosili tudi šolsko ministrstvo, a jim je to sporočilo, da jo lahko pričakujejo konec novembra.
Tudi učitelji brez opreme
Da so učenci in njihove družine izrazili potrebo po računalniški opremi, poudari tudi ravnatelj Osnovne šole Puconci Štefan Harkai: "V oktobru, ko so začeli delati na daljavo učenci od šestega do devetega razreda, smo zagotovili računalnike desetim učencem. V prvem valu, spomladi, pa so ob pomoči Zavoda RS za šolstvo in šolskega ministrstva štirje učenci dobili tablice. Tri računalnike je posodila Občina Puconci. V preostalih primerih smo učencem, enako kot sedaj, izposodili šolsko opremo. V kar nekaj primerih smo v šoli kopirali delovno gradivo in ga po pošti pošiljali učencem." Ravnatelj še opozori, da tudi vsi učitelji doma nimajo vse potrebne računalniške opreme.
Da so začetne težave z dostopom do interneta in opremljenostjo svojih učencev z računalniki, kamerami in mikrofoni v glavnem rešili, pa pove Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane - Zavrč, ki deluje na območju istoimenskih haloških občin in jo obiskuje skupaj 276 učencev. "Zdaj smo že bolje pripravljeni na izzive, ki jih pred nas postavlja šolanje na daljavo. Ni lahko, še zlasti, ker v prav vseh grabah in na bregih na tem našem koncu ljudje še vedno nimajo dostopa do interneta. S pomočjo občine smo težave v glavnem odpravili. Te dni nam je občina podarila še nekaj mikrofonov, kamer in modemov, pomagal je tudi Arnes. Tako smo vsem, za katere vemo, da so bili brez računalniške opreme, pomagali," pravi Petkova. Dodaja, da pa to ne pomeni, da bo šolanje na daljavo preprosto. Mnogi potrebujejo dodatno podporo, niso vešči sodobnih tehnologij, tudi ne gre pričakovati, da bodo prav vsi šolarji lahko delali samostojno, računati na pomoč staršev pa tudi ni mogoče v nedogled: "Naši učitelji jim bodo zagotavljali vsakodnevno pomoč in poskrbeli še za dodatno razlago, tudi staršem."
Otroci bi raje v šolo
Težave zaradi pomanjkanja računalniške opreme se zagotovo prej pojavijo v veččlanskih družinah. Tak je primer Simone Rupčič, ki z možem, ta je poklicni voznik in zato precej odsoten, in šestimi otroki živi v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu. Štirje obiskujejo razredno stopnjo, eden je na predmetni, ena srednješolka. Sogovornica razlaga, da so v prvem valu letos spomladi doma razpolagali z dvema računalnikoma. Zato jim je na pomoč priskočila Osnovna šola Podgorje in jim posodila dodaten računalnik. "Takrat sem bila doma in sem otrokom razporejala šolsko delo. Naloge sem jim natisnila, razložila snov ... Včasih so nam po telefonu na pomoč priskočile učiteljice. Kljub temu je bilo šolskega dela veliko, včasih smo naloge končali šele pozno popoldne." Čez poletje so si priskrbeli dodatne rabljene računalnike, saj so pričakovali, da se bodo učenci tudi v novem šolskem letu zaradi epidemije vsaj nekaj časa znova izobraževali od doma.
Opremo še kupujejo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je preko EU-projekta SIO2020 šolam v času prve epidemije spomladi dobavilo 9583 kosov opreme (osebni računalniki, monitorji, prenosni računalniki, tablice in projektorji). Iz dodatnih EU-sredstev (covid) pa je kupilo 4003 prenosne računalnike in jih septembra dostavilo šolam. V zalogi imajo tudi 400 mobilnih modemov s podatkovnimi paketi in 400 spletnih kamer, ki so na voljo šolam za izposojo učencem in dijakom. Arnes v tem trenutku kupuje še 200 prenosnikov, ki bodo dobavljeni v prihajajočih tednih.
Oktobra, ob drugič razglašeni epidemiji, Rupčičeva hodi v službo, otroci so doma. "Srednješolka ima ta teden pouk preko zooma. Preostalih pet pazita stara starša, da je ne motijo pri šolskem delu. Drugi teden, če se bo začel pouk na daljavo tudi za osnovnošolce, bo pestro. Znova bom morala ostati doma, saj si ne predstavljam, kako bi si sami organizirali šolsko delo. Trije, ki obiskujejo peti razred, bodo delali v eni sobi, s četrtošolcem bom delala sama, šestošolec bo v svoji sobi, prav tako srednješolka. Bo pa vsem osnovnošolcem treba pomagati pri učni snovi, jim razložiti morebitne nejasnosti. Dela bo veliko, saj je večina njih slušnih tipov. Upam, da bo tokrat manj tehničnih težav, v preteklosti jim je internet, verjetno zaradi preobremenjenosti, nemalokrat 'zaštekal', občasno se je zatikalo tudi s šolskimi programi," razlaga Simona Rupčič. Kot še pojasni, otrokom podajanje snovi po računalniku ni blizu, zato se tega obdobja ne veselijo. "Vsi bi raje šli v šolo. Pogrešajo sošolce, druženje."
Brez tehničnih težav v drugo
Podobno pravi Igor Kotolenko, oče sedmo- in devetošolca, iz Zavrča: "Eno je opremljenost z računalniki, drugo pa je živi stik s sošolci in učitelji. Tega naši otroci pogrešajo. Pristni stiki so pri odraščajoči mladini zelo pomembni in potrebni." Matej iz okolice Šentjurja, ki je oče osnovno- in srednješolke, pa o manjkajoči računalniški opremi pravi, da jo bodo kupili, če bo pouk na daljavo tudi za mlajše učence. Kajti doslej jim je en računalnik zadostoval, saj je srednješolka imela pouk dopoldan, mlajša, ki je v petem razredu, pa je imela preko računalnika le pouk violine.
Še bolj kakovostni računalniki
Sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste-Polje Tanja Petek pravi, da so spomladi skupaj z Društvom Duh časa in Zavodom Vsak z računalniki opremili več kot 900 šolarjev in dijakov. A potreb je več. V okviru svojih zmožnosti kupujejo tudi nove računalnike, še posebno za osnovnošolce tretje triade in dijake. Ti včasih potrebujejo še bolj kakovostne računalnike, saj imajo zahtevnejše potrebe, predvsem na usmerjenih poklicnih šolah, kjer uporabljajo tehnične in risarske programe in programe za oblikovanje.
Spomnimo še, da so bile pri šolanju na daljavo, na katero so učenci od šestega razreda naprej in dijaki prešli pred jesenskimi počitnicami, tehnične težave. Šolarji so imeli probleme s sistemom prijave in delovanjem spletnih učilnic, nekaj težav pa so povzročili tudi hekerski napadi. Pri Arnesu, ki skrbi za to omrežje, pravijo, da so se med počitnicami intenzivno trudili za izboljšave in preizkušali delovanje sistema. Na podlagi opravljenih izboljšav in rezultatov testiranj pričakujejo, da bo sistem uspešno deloval, tudi če se od doma šolajo vsi učenci in dijaki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
