Z minimalnim dvigom minimalne plače zadovoljni delodajalci, zakaj sinidkati ne?

Minimalna plača bo v letu 2024 znašala 1253,90 evra bruto, kar je v primerjavi z lani 51 evrov bruto (okoli 24 evrov neto) več. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pri odločitvi o uskladitvi minimalne plače upošteval zakonski minimum in s tem tudi pričakovanja delodajalskih združenj, saj je znesek zdaj usklajen zgolj z inflacijo v lanskem decembru. 

Sindikati: zamujena priložnost

Sindikati so sicer na posvetu o uskladitvi minimalne plače pri ministru prejšnji teden predlagali zvišanje za vsaj 7,5 odstotka, kar bi pomenilo, da bi se minimalna plača zvišala za 90 evrov bruto. Po petkovem sestanku s socialnimi partnerji se je minister posvetoval še z vlado. "Stališče vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: uveljaviti moramo pravilo 'enka je minimalka' in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih o dvigu cen oziroma življenjskih stroškov," je pojasnil minister. To pomeni da bi se prvi plačni razred izenačil z minimalno plačo.

Poudaril je, da je čas, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, s plačami v javnem sektorju na čelu. Poleg minimalne plače je treba urediti plačna razmerja glede ostalih plač, zato je pozval sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovijo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. "Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,'' izpostavlja Mesec. 

"Glede na vse ostale elemente, ki lahko vplivajo na višino minimalne plače, menimo, da je bila zamujena priložnost za višji dvig minimalne plače, ki bi sledil precej večjemu odstotku rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Kljub temu pa pozdravljamo dejstvo, da je vlada vsaj odstopila od prvotnega predloga v jesenskih mesecih, ki je predvideval zamrznitev višine minimalne plače," so se odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Delodajalci: višji dvig nesprejemljiv

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček pa ocenjuje, da se tudi v Sloveniji kaže trend padanja inflacije, "tako da ni razlogov, da bi minimalno plačo usklajevali za več, kot je znašala decembrska letna inflacija". Poleg tega meni, da glede na zaostrene razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, dodatne obremenitve, ki jih je ta vlada gospodarstvu že naložila, ter glede na javnofinančni primanjkljaj višji dvig minimalne plače ne bi bil sprejemljiv.

Minimalno plačo v Sloveniji prejema okoli 80 tisoč do 90 tisoč zaposlenih. Vsako leto več, tudi zato, ker se minimalna plača vsako leto zakonsko uskladi, druge plače pa v povprečju temu ne sledijo. V razmerah visoke inflacije je to še bolj očitno, saj minimalna plača vse bolj dohiteva povprečno plačo. Za primerjavo, po zadnjem podatku statističnega urada je novembra 2023 je povprečna slovenska plača znašala 2427,10 evra bruto ali 1594,13 evra neto. Povprečna novembrska plača, izplačana decembra, je bila občutneje višja od oktobrske predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, kot sta 13. plača in božičnica. Tako je bolj realen podatek za oktobrsko povprečno plačo, ki je znašala 2210,78 evra bruto oziroma 1434,45 evra neto.

Z dvigom minimalne plače se bosta uskladili tudi minimalna urna postavka za delo dijakov in študentov in minimalna urna postavka za občasno in začasno delo upokojencev. Višina bruto minimalne plače pa vpliva tudi na najnižji znesek regresa, ki so ga po zakonu dolžni izplačati delodajalci zaposlenim. Tako bo letos minimalni regres znašal 1253,90 evra.