Z letošnjim letom se v javnem sektorju uveljavljajo spremembe pri nagrajevanju zaposlenih. Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost z naslova povečanega obsega dela. Za izplačilo delovne uspešnosti bodo proračunski uporabniki na letni ravni namenili dva odstotka sredstev osnovnih plač in najmanj 50 odstotkov prihrankov.
Spremembe pri delovni uspešnosti so del reforme plačnega sistema javnega sektorja, ki se je začela uveljavljati pred letom dni. Za delovno uspešnost so spremembe predvideli s 1. januarjem 2026, pred tem pa naj bi se vlada in sindikati dogovorili o podrobnejših kriterijih za njeno dodeljevanje v posameznih delih javnega sektorja.
Vendar pa so sredi decembra pojasnili, da se o tem še niso uspeli uskladiti in da bodo dogovor poskušali doseči do 15. januarja. V tem primeru bi specifične kriterije še vedno lahko upoštevali pri januarskih plačah, saj bodo te izplačane februarja. Če se jim ne bo uspelo dogovoriti, pa bodo proračunski uporabniki javne uslužbence ocenjevali neposredno po kriterijih, ki so zapisani v zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Kriteriji
Zakon kot kriterije navaja kakovost, natančnost, samostojnost, obseg in učinkovitost dela. Dodatno navaja, da se kot poseben kriterij upošteva opravljanje dodatnega dela ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.
Ministrstvo za javno upravo je decembra ministrstvom, občinam in drugim organom poslalo posebno obvestilo, v katerem jih seznanja z novostmi pri izplačevanju delovne uspešnosti. Kot so med drugim navedli, se bo do konca leta 2027 za delovno uspešnost namenjalo dva odstotka sredstev za osnovne plače, z letom 2028 pa se bodo ta sredstva povečala na tri odstotke.
Poleg omenjenih, že sedaj obveznih dveh odstotkov sredstev za osnovne plače, pa bodo morali proračunski uporabniki za delovno uspešnost obvezno nameniti tudi najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest. Lahko pa bodo za delovno uspešnost namenili tudi projektna sredstva.
Delovno uspešnost bodo lahko izplačevali mesečno, trimesečno ali polletno. Ministrstvo pa uporabnikom proračuna priporoča, da se v čim večji meri odločajo za mesečno izplačevanje, pri čemer opozarja, da se delovna uspešnost za povečan obseg dela po novem ne bo več izplačevala ločeno. Proračunskim uporabnikom pa z javnimi uslužbenci ne bo več treba sklepati dogovorov o povečanem obsegu dela.
Kaj se povečuje?
Kot izpostavlja ministrstvo, se povečuje odstotek osnovne plače, ki se posameznemu javnemu uslužbencu lahko izplača kot del plače za delovno uspešnost v posameznem mesecu. Javni uslužbenec bo za delovno uspešnost v posameznem mesecu lahko prejel največ 30 odstotkov osnovne plače. Izjema je, če bo delovno uspešnost prejel iz sredstev posebnega projekta, saj bo v tem primeru lahko ta znašala do 50 odstotkov njegove osnovne plače.
Zakon predvideva, da morajo proračunski uporabniki za posamezno obdobje izplačevanja izdati tudi obvestilo, v katerem morajo navesti celoten obseg sredstev za izplačilo dela plače za delovno uspešnost po virih sredstev ter višino izplačila dela plače za delovno uspešnost za posameznega javnega uslužbenca. Iz obvestila mora biti razvidno tudi, ali se javnim uslužbencem sredstva za delovno uspešnost izplačujejo zaradi opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest ali dela na projektu.
Ob dogovoru o podrobnejših kriterijih, ki bi jih vključili v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, so sicer vlada in sindikati nameravali pripraviti tudi skupno navodilo za opredelitev prihrankov zaradi nezasedenih delovnih mest in odsotnosti javnih uslužbencev, a se tudi o tem za zdaj še niso uskladili.
Za javne uslužbence plačne skupine B (direktorji, ravnatelji in tajniki) bodo po navedbah ministrstva za javno upravo kriterije za delovno uspešnost določili s pravilniki, ki jih že pripravljajo resorna ministrstva.
