Vztrajanje pri nesmislu: Prešli smo na zimski čas

STA, D.Ži
27.10.2019 06:24

V današnjem času je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se zaradi negativnih učinkov na zdravje vse bolj pritožujejo.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Ob 3. uri so se urini kazalci premaknili za eno uro nazaj, s čimer smo prešli na zimski čas. Na poletni čas, se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu. Slovenci smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, smo dokončno določili leta 2006.
Premikanje ure je bilo uvedeno, da bi lahko s kasnejšim prižigom luči bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako prihranili energijo. S tem ukrepom naj bi se zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminala, pozitivne učinke pa naj bi beležilo tudi gospodarstvo. A ukrep ima tudi nasprotnike, ki menijo, da da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.