Domači trg naftnih derivatov trenutno spominja na partijo pokra, kjer igralci za mizo s samozavestnimi izrazi na obrazu želijo dajati vtis, da imajo v rokah zmagovalno kombinacijo kart. Tako zaradi rasti prometa in skoka dobička v prvih šestih mesecih letošnjega leta tudi pri slovenskem naftnem trgovcu izkazujejo optimistično držo pred izzivi, s katerimi se bodo morali soočiti v prihodnjih letih. Poleg tega, da se celotna panoga spopada s politiko vsesplošnega odmikanja družbe od fosilnih goriv, Petrol pred nova dejstva postavljajo še pomembni lastniški premiki na domačem trgu. Kot je znano, je madžarska naftna skupina MOL z avstrijsko korporacijo OMV letos dosegla dogovor o nakupu družbe OMV Slovenija, s čimer bo skupaj s hrvaško Ino prevzela v upravljanje dodatnih 120 bencinskih servisov, medtem ko je danes v Sloveniji že prisotna z lastno mrežo 53 servisov. S tem bo MOL postal Petrolov edini resen tekmec v Sloveniji.
V Petrolu, ki je s 318 bencinskimi servisi še vedno največji igralec v državi, omenjenih premikov ne želijo neposredno komentirati. "Vsekakor pa vedno pozdravljamo zdravo konkurenco na katerem koli prodajnem področju. Družba Petrol je zagotovo pripravljena na vse prihodnje izzive na slovenskem trgu," pravijo. K izzivom, ki jih za naftne družbe predstavlja že omenjeni prehod v nizkoogljično družbo, je usmerjena tudi njihova strategija razvoja do leta 2025, ki jo je nadzorni svet družbe potrdil januarja letos. "Petrol je diverzificirana energetska družba, ki še naprej krepi svoj položaj v energetski tranziciji," poudarjajo. Tako do tega leta načrtujejo za skoraj 700 milijonov evrov naložb, pri čemer bodo več kot 35 odstotkov investicij namenili projektom, povezanim z energetsko tranzicijo, kar je bistveno več od konkurentov v regiji, izpostavljajo. Kot še pojasnjujejo, želijo z dvigom operativne učinkovitosti sprostiti dodatna sredstva za investicije v pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Rast prodaje zemeljskega plina
V Petrolu so sicer v prvih šestih mesecih tega leta ustvarili 1,8 milijarde evrov prihodkov, kar je za 300 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so dosegli skoraj 50 milijonov evrov dobička, kar je velik skok v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so ga imeli za 20,6 milijona evrov. Pri tem je družba prodala 1,3 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je manj kot v lanskem letu (1,5 milijarde ton) in precej manj kot v letu 2019, ko so jih prodali 1,8 milijarde ton. Pri tem je bil največji padec pri prodaji goriva na trge Evropske unije, predvsem v Italijo, kjer so, kot so zapisali v poročilu, zaprli večje število trošarinskih skladišč, s čimer je bil omejen izvoz na tamkajšnji trg. V Sloveniji so prodali v tem času več kot 637 tisoč ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja 48 odstotkov njihove celotne prodaje, 29 odstotkov celotne prodaje so ustvarili na trgih jugovzhodne Evrope, na trgih EU pa 23 odstotkov. Skokovito je narasla tudi prodaja zemeljskega plina, ki so ga v prvih šestih mesecih letos prodali 19,5 teravatne ure, medtem ko so ga lani prodali za 12,3 teravatne ure. Rast je posledica nižjih temperatur v ogrevalni sezoni in povečanja prodaje na tujih trgih.
MOL v novi stavbi, Petrol ostaja v stari
Poslovna stavba družbe je ena najbolj opaznih manifestacij kondicije, v kateri je posamezna družba. Tega se je zavedala tudi prejšnja uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika, ki je želela nasproti bežigrajskega stadiona zgraditi novo upravno stavbo. Ta bi z inovativno zasnovo odražala Petrolovo preobrazbo iz naftnega trgovca v dobavitelja zelene energije, vendar je, kot je že nekaj časa znano, novo vodstvo družbe s predsednico uprave Nado Drobne Popović na čelu odstopilo od gradnje. Kot pravijo, še preučujejo možnosti za prihodnjo poslovno uporabo zemljišča. Prav tako še niso sprejeli odločitve glede napovedane energetske sanacije obstoječe stavbe. Na drugi strani se je družba MOL Slovenija letos preselila v novozgrajeno poslovno stavbo v Murski Soboti, korporacija, katere del je, pa v Budimpešti gradi najvišjo stavbo v madžarski prestolnici, v kateri bo sedež družbe.
Družba ima 31 koncesij za oskrbo z zemeljskim plinom, od tega v petih občinah v Srbiji in v nekaterih občinah na Hrvaškem. Na drugi strani je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta in tudi leta 2019 upadla prodaja elektrike in utekočinjenega naftnega plina. Elektriko dobavljajo 227 tisoč odjemalcem, zemeljski plin pa skoraj 51 tisoč odjemalcem.
Fresh ali Fresh Corner
Med ključnimi cilji v Petrolu navajajo tudi krepitev maloprodajne mreže in rast števila maloprodajnih mest ter povečanje števila polnilnic za električna vozila. Do konca leta 2025 načrtujejo povečanje števila bencinskih servisov, v državah, v katerih so prisotni, s sedanjih 500 na 627. Poleg servisov v Sloveniji imajo še 110 servisov na Hrvaškem, 42 v Bosni in Hercegovini, 15 v Srbiji in 15 v Črni gori. Podjetje je do danes postavilo 230 polnilnic za električna vozila.
Rast prodaje zemeljskega plina je posledica nižjih temperatur in povečanja prodaje na tujih trgih
Tudi v MOL-u so ob prevzemu, ki še čaka na zeleno luč regulatorja, napovedali nadaljnjo krepitev maloprodaje, predvsem na področju prodaje hrane in pijač. Ta segment bo z opuščanjem fosilnih goriv po njihovih pričakovanjih postal še pomembnejši del ponudbe "bencinskih" servisov prihodnosti. Pri tem oboji lovijo v istem bazenu potencialnih kupcev, to tudi počnejo podobno, Petrol s konceptom Fresh, MOL pa s Fresh Cornerjem. S prodajo trgovskega blaga je Petrol v prvem polletju letos ustvaril 242 milijonov evrov prihodkov, kar je šestodstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Od tega so 204,4 milijona evrov ustvarili na domačem trgu, najboljše rezultate pa so dosegli pri prodaji tobačnih izdelkov in kave za na pot.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
