STA, M.R.
Kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, ki je resor vodil že med letoma 2020 in 2022, je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo devet članov odbora, pet jih je bilo proti.
Na področju energetike bo prioriteta pospešitev postopkov za izgradnjo drugega bloka krške nuklearke, je Vrtovec izpostavil na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ. Ministrstvo za infrastrukturo dobro pozna, saj ga je že vodil. "Poznam zaposlene, poznam izzive, poznam še nedokončane projekte, ki izhajajo še iz tega obdobja, poznam projekte, ki smo jih takrat zastavili, pa se danes še izvajajo," je poudaril na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za infrastrukturo.
Pod ministrstvo se vrača tudi področje energetike, zato bo po njegovih besedah najprej potrebna reorganizacija in vzpostavitev delujočega sistema. Ob vrnitvi na ministrstvo bo, kot je napovedal, najprej pregledal finančno stanje, tudi na direkciji za infrastrukturo, pa seznam investicij, podpisanih pogodb.
Investicije v infrastrukturo se morajo po njegovi oceni uresničevati učinkoviteje. "Največji problem pri vodenju investicije ali začenjanju investicijskega toka posameznih projektov je, da je vsak, ki ima v tej državi pet minut časa, želi določeno investicijo zaustaviti, bodisi je to neka civilna iniciativa, organizacija, skupnost, ali celo nekateri državni organi, ki blokirajo druge državne organe. To je treba ustaviti," je bil jasen.
Želi si, da bosta s prihodnjo ministrico za okolje in prostor - kandidatka za ministrico je Polona Rigelj - tvorno sodelovala, da se bo za strateške energetske in infrastrukturne projekte pripravila posebna zakonodaja, na podlagi katere se bo določeno stvar umestilo v prostor.
Sprejemanje državnih prostorskih načrtov v državi in pridobivanje gradbenih dovoljenj po Vrtovčevih besedah namreč traja predolgo.
Delo na avtocestah tudi ponoči
Napovedal je tudi, da se bodo gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč promet, izvajala tudi ponoči. "Danes imamo oz. ima Dars pogodbe z izvajalci, kjer je zapisano, da se ti projekti izvajajo celoten svetel del dneva. Če greste mimo Domžal ob 18. ali 19. uri, tam ne vidim nobenega," je podčrtal in se vprašal, če Dars zaradi tega kogarkoli pokliče na odgovornost.
Vrtovec ob tem pričakuje, da se bodo vsaj pri Postojni, kjer je največji prometni zamašek, že konec tedna dela začela izvajati ponoči. "Če je problem hrup, bomo te probleme rešili, seveda v skladu z različnimi presojami, ampak če lahko v tujini izvajajo dela ponoči, bomo tudi v Sloveniji," je dejal.
Med infrastrukturnimi projekti je napovedal širitev avtocestnega omrežja, pospešitev gradnje tretje razvojne osi, nadaljnja vlaganja v železniško omrežje.
Pri zagotavljanju financ je omenil sodelovanje s tujimi skladi, bankami, investitorji. "Kajti brez dostopne infrastrukture ne more biti razvoja," je dejal.
Na področju energetike je po Vrtovčevih besedah cilj dolgoročna energetska samozadostnost in neodvisnost ter robustnost elektroenergetskega sistema, razvoj energetskega sistema na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije ter ostalih racionalnih obnovljivih virov, kamor ne šteje vetrna energija.
"Moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika, in ne zelena aktivistična energetska politika. Ključen projekt mojega mandata ne bo torej iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovoru, ampak bo ključen projekt pospešitev postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem," je napovedal.
Izgradnja Jek 2 po njegovi oceni predstavlja konkurenčen, zanesljiv, predvidljiv vir energije.
Pri tem je izpostavil možnost sodelovanja slovenskega gospodarstva v vseh razvojnih stopnjah - od zasnove, gradnje opreme, zagonskega testiranja, sofinanciranja. "Tukaj so tudi drugi pozitivni učinki na gospodarski razvoj in življenjski standard ter visoko kvalificirana delovna mesta, ki jih v Sloveniji potrebujemo," je izpostavil.
Po njegovih besedah je morda potreben tudi dogovor s kakšno drugo državo. Ob tem je dejal, da je treba rešiti vprašanje morebitnega sodelovanja Hrvaške pri odlagališču radioaktivnih odpadkov Vrbina. "To bo treba nemudoma rešiti, tudi zaradi morebitnega sodelovanja v prihodnje," je dejal.
Napoveduje novo zakonodajo na področju energetike
Slovenija po besedah bodočega ministra potrebuje tudi strategijo energetike do leta 2050, ki da bo osnova za spremembo obstoječe in pripravo nove zakonodaje s področja energetike, predvsem na področjih spodbujanja izgradnje razpršenih proizvodnih proizvodnih virov. Napovedal je tudi prenovo nacionalnega energetsko podnebnega načrta do leta 2040 s pogledom do leta 2050.
Med drugim se je dotaknil naložb z dvojno rabo. Meni, da je treba začeti z aktivnim povezovanjem predvsem elektroenergetike in vojske, tudi na področju razvoja na primer vodikovih tehnologij, novih tehnologij, hranilnikov električne baterije, kibernetske varnosti in tako naprej.
Razmislek bo po njegovih besedah potreben tudi na področju upravljanja elektrodistribucijskih podjetij.
Bodoča vlada bo, kot je napovedal, preverila tudi rabo premoga. Na področju hidroenergetike pa je med ključnimi projekti izpostavil čim hitrejšo umestitev v prostor treh hidroelektrarn na srednji Savi in končno začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice.
