Vremena seveda ne moremo omejevati, tudi kadar je epidemija. Ozračje okoli Zemlje ne pozna meja, razen tal in vrha atmosfere, ki pa je malce abstrakten tam nekje visoko nad nami. Zato bi lahko teoretično "metulj, ki bi nad Atlantikom zamahnil s krili, sprožil razvoj ciklona".
No, seveda se meteorologi ne ukvarjamo z vsemi metulji, ki spomladi, poleti in jeseni, dokler je dovolj toplo, zamahujejo s krili in letajo sem in tja, in čakamo, kateri zamah njihovih kril bi morda sprožil nastajanje ciklona, ki bi potem lahko prišel do nas. A vreme je globalno, tako je bilo seveda že daleč pred globalizacijo v naših glavah in naše civilizacije. V meteorologiji se je že od vsega začetka razmišljalo globalno. Čeprav so si ljudje skušali vreme napovedovati po krajevnih znakih. Ti nam lahko sicer v grobem povedo, kaj nas čaka, a dosti premalo za kolikor toliko koristno informacijo. Nekateri vremenski procesi potujejo čez vso poloblo, že vrtenje Zemlje narekuje njihovo smer gibanja, smer vrtenja ciklonov in izmenjavo oziroma mešanje zračnih mas toplejših in hladnejših predelov našega planeta.
Seveda se pa v tem globalnem vremenskem dogajanju rojevajo in umirajo tudi dosti manjši vremenski pojavi, ki "živijo" dosti manj časa in zato ne morejo prepotovati večjih razdalj, recimo pol Evrope, kaj šele razdalje od Amerike do Evrope. Če se torej osredotočimo na take vremenske pojave, postane vreme precej manj globalno, lahko povsem lokalno. Take so, na primer, nevihte, tudi plohe - plohe so nevihte, ki jih osiromašimo, jim odvzamemo razelektritve, strele. Nevihta lahko nastane zelo hitro, tudi v manj kot pol ure, njeno "življenje" pa traja kakšno uro. Seveda pri nekaterih, bolj sramežljivih, šibkih, lahko oblak nastane, zagrmi enkrat, dvakrat, morda dežne kaplje niti ne dosežejo tal ali pa jih samo poškropijo, pa se oblak že začne sušiti in vse se hitro konča.
Pa četudi ne gre tako na hitro, če je oblak večji in nevihta traja uro ali dve, bi se morala presneto hitro gibati, da bi iznad Anglije dosegla Slovenijo, na primer. Nevihte nastanejo tudi ob hladnih frontah in v povezavi z njo potujejo čez celino. A pri tem se nevihte rojevajo in razkrajajo ter vedno znova nastajajo nove in sproti "umirajo", tako da so nevihte, ki ob hladni fronti iznad zahodne Evrope pridejo do nas, čisto druge, kot so bile tiste, ko je bila vremenska fronta še nad zahodno Evropo. Lahko pa na hladni fronti zahodno od nas sploh ni neviht, ampak začnejo nastajati šele pri nas ali v naši bližini. Pri vremenu se torej mešata globalno in lokalno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
