Uroš Esih
Slabih sto dni pred evropskimi volitvami, ki bodo zadnjo nedeljo v maju, smo dobili tudi prvo projekcijo sedežev sestave naslednjega Evropskega parlamenta, ki so jo pripravile službe Evropskega parlamenta in temelji na preseku nacionalnih javnomnenjskih raziskav. Napoved za Slovenijo v precejšnji meri sledi trendom zadnjih javnomnenjskih raziskav na državni ravni, ki so zaznale močan porast podpore stranki predsednika vlade Marjana Šarca LMŠ.
Če Šarec ne bi verjel anketam, bi se dogovorili
"LMŠ nima kandidatov, ki bi se lahko potencialno profilirali. LMŠ je do sedaj nastopila le na enih nacionalnih volitvah. Pričakovanje, da bodo dobili tri evropske poslance, je popolnoma nerealno," možnosti največje vladne stranke na evropskih volitvah ocenjuje sogovornik.
Večino bodo pobrale etablirane stranke
Bistveno lažje bodo do uspeha po njegovem prišle etablirane stranke, kamor Maksuti šteje SDS, SD in Novo Slovenijo. "Kakorkoli bo pasivizirano volilno telo, to vedno gre najbolj na mlin tistim, ki jim bo uspelo mobilizirati svoje. Tukaj je šampion stranka SDS, ki ima lokalno strukturo, podpornike in zveste volivce. Tudi SD, k temu pa je treba prišteti še NSi, ki jo zdaj že lahko štejemo med etablirane stranke. NSi ima razvito strankarsko strukturo, poleg tega pa tudi prepoznavne kandidate," povzame Maksuti, ki meni, da bodo omenjene stranke pobrale večino od osmih evropskih poslanskih mandatov, četudi projekcija analitskih služb Evropskega parlamenta ne pripisuje Novi Sloveniji nobenega mandata po majskih volitvah.
Ekstremisti v Sloveniji: vzdrževati ksenofobijo in paniko je težko
Čeprav se skrajna desnica in populisti, kot kaže, po volilnih napovedih ne bodo tako zelo okrepili, kot so napovedovale nekatere najbolj črnoglede napovedi, je na mestu vprašanje, kako omenjenim političnim silam kaže v Sloveniji. "Nisem prepričan, da je Slovenija v evropskem volilnem letu varna pred prodorom populizma in skrajne desnice. Zmagovalka preteklih slovenskih parlamentarnih volitev se je, žal uspešno, posluževala točno takšnih strategij. Drži pa, da je strah, ksenofobijo in paniko težko vzdrževati daljše obdobje, ker se ljudje naveličajo oziroma postanejo imuni za nenehno strašenje oziroma zastraševanje," ocenjuje sociolog dr. Damjan Mandelc, ki se ukvarja se s sociologijo globalizacije in nacionalizma ter sociologijo evropskih integracij. Mandelc ocenjuje, da bodo skušali skrajni desničarji v prihodnjih mesecih ponovno eskalirati strah pred migranti, ni pa prepričan, da jim bo to, razen pri svoji najbolj odkrito sovražni volilni bazi, tudi uspevalo.
