Ne nazadnje je prav pandemija pokazala katastrofalno obvladovanje kriznih razmer; bolj ali manj so bili v ospredju interesi strank koalicije, manj pa interesi državljanov. Tudi zato je začela izjemno visoka podpora in zaupanje vladi Janeza Janše strmo padati že en mesec po prevzemu vladnih vajeti spomladi leta 2020.
SDS torej nova kriza, vojna v Ukrajini, ki jo je pograbila oziroma ugrabila v notranjepolitični predvolilni bitki, ni prinesla praktično nobenih dodatnih točk - prej nasprotno: stranka se ni bistveno premaknila in je že tretjič zapored za stranko Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Nasploh se zdi, da agresivna predvolilna kampanja - predvsem SDS in NSi Mateja Tonina - nikakor ne daje rezultatov, ki so jih pričakovali. NSi, ki med drugim obljublja povišanje plač, tako še naprej stopica na mestu na repu resnih kandidatov za vstop v parlament.
55 poslanskih mest
Še najbolj so lahko zadovoljni v satelitski koaliciji Povežimo Slovenijo, ki se ji že tretji mesec zapored obeta vstop v državni zbor. A kljub tej okrepitvi na desni slabih novic za vladajočo stranko še kar ni konec: če bi bile volitve to nedeljo, bi Golob s koalicijo KUL zasedel kar 55 poslanskih sedežev, SDS, NSi in PoS skupaj pa le 33. Po tej volilni projekciji bi mandatar za sestavo nove vlade postal Golob, saj bi med vsemi strankami, ki tvorijo kontrapunkt Janši, prinesel največ poslanskih mest (24), torej dvakrat toliko kot SD Tanje Fajon, vodilne stranke v koaliciji KUL, čeprav bi jih skupaj zbrali 31. Vse stranke so v zadnjem mesecu in pol, kaže raziskava, bolj ali manj zabetonirale svoje predvolilne pozicije.
O raziskavi
Volitve 2020 je javnomnenjski raziskovalni projekt Dnevnika, Večera, Primorskih novic in Sveta24. njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 7. in 10. marcem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Iz računalniškega seznama so poklicali 9563 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3487 ni bilo dosegljivih, 3771 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1255 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
In kako je na robu vstopa v parlament? Desus Ljuba Jasniča je klinično mrtev in njegova usoda je zdaj že jasna - stranke v naslednjem mandatu ne bo več v državnem zboru. SNS, Pirati in Dobra država se gibajo pod enim odstotkom podpore, malenkost nad njim so Vesna, Resni.ca in Naša dežela. Slednji stranki sta v primerjavi z zadnjo raziskavo kar precej izgubili, saj sta bili krepko nad dvema odstotkoma. A, kot rečno, še vedno daleč od vstopa v parlament. Se pa je je že tretjič opazneje dvignil delež državljanov, ki ne vedo, koga bi volili, tega ne želijo povedati ali pa ne bi volil nobene od strank.
O raziskavi
Volitve 2020 je javnomnenjski raziskovalni projekt Dnevnika, Večera, Primorskih novic in Sveta24. njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 7. in 10. marcem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Iz računalniškega seznama so poklicali 9563 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3487 ni bilo dosegljivih, 3771 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1255 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Gremo na volitve
Če se volilna razmerja ohranjajo in bistveno ne spreminjajo, je tako tudi pri napovedi prihoda na volišča. Več kakor 60 odstotkov se jih bo volitev zagotovo udeležilo in tako je že tretjič zapored. Več kakor četrtina jih napoveduje prihod z rezervo (verjetno/morda), izrazita manjšina (manj kot deset odstotkov v vseh treh zadnjih merjenjih) pa napoveduje, da se volitev zagotovo ali pa verjetno ne bo udeležila. Slovenijo torej po dolgem času - če bodo anketiranci svojo napoved tudi uresničili - čaka rekordna volilna udeležba, tolikšna, kot je bila leta 2008 in 2011, ko sta na volitvah zmagala SD Boruta Pahorja in PS Zorana Jankovića.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
