
Z vidika pritiska na Zagreb, da spoštuje arbitražno odločitev, se blokada hrvaškega vstopa v schengen zdi popolnoma smiselna. Po drugi strani pa bi v Sloveniji ljudje, ki živijo ob meji s Hrvaško lahko veliko pridobili, če bi se schengen premaknil na mejo naše sosede s Srbijo, BiH in Črno goro. Teh občin je v Sloveniji kar nekaj, saj bi z ukinitvijo mejnih kontrol imeli zagotovo krajše kolone na mejnih prehodih, posledično pa tudi manj obremenjen promet.
Tožba na Sodišču EU
Zaradi nespoštovanja arbitraže je Slovenija vložila tožbo proti južni sosedi na Sodišču Evropske unije v Luxembourgu. Generalni pravobranilec na sodišču Estonec Priit Pikamäe bo mnenje o tem primeru sporočil 11. decembra, pa bi ga moral že dober mesec prej, a so datum pred enim tednom preložili.
Na Obali si želijo odpravo meje, pa tudi ureditve cestnih povezav
V piranski občini, kjer v poletnem času praktično vsi občani čutijo posledice dolgih kolon na meji, pojasnjujejo, da si seveda želijo, da bi bili mejni prehodi s Hrvaško "ukinjeni v najkrajšem možnem času", zavedajo pa se tudi drugih varnostnih vidikov, ki morajo biti upoštevani.
A občina na prvo mesto postavlja svoje občane in si zato želi, da se čas vstopa Hrvaške, "če to dopuščajo politične, varnostne in ostale razmere, skrajša na najkrajši možni". Pri tem poudarjajo, da jim dolge kolone pločevine znižuje kakovost življenja, saj za vsak premik v občini potrebujejo več časa, hkrati pa ima vse skupaj tudi negativen vpliv na okolje.
Izolska občina, ki sicer nima mejnih prehodov z južno sosedo, podaja še en vidik. Pravijo, da dolge kolone nastajajo tudi zaradi neurejenega cestnega omrežja, saj se hitra cesta konča na območju njihove občine.
Tudi koprska občina ima težave s prometom in si prav tako želi, da bi se mejni prehodi čim prej odstranili, saj da grobo posegajo v enotnost in sožitje treh narodov, "ki so na tem območju skozi stoletja zgradili svojo posebno večkulturno identiteto". Upajo, da bo Hrvaška sprejela vladavino prava in čim prej implementirala arbitražno sodbo.

"Vladama Hrvaške in Slovenije skoraj uspelo to, kar ni uspelo Avstrijcem, Italijanom in Madžarom"
Istrski pisatelj, publicist in prevajalec Milan Rakovac se ne strinja z dejanji Zagreba in Ljubljane, ki sta, kot pravi sam, skoraj uspela vneti prepir med dvema narodoma - po načelu divide et impera (deli in vladaj) so ju skušali spreti že Avstrijci, Italijani in Madžari. "Poudarjam skoraj," je za Večer zapisal Rakovac in nadaljeval, da sicer ljudje z obeh straneh meja niso tako neumni, kolikor bi naše in vaše oblasti želele. "Meja na morju? Vse, tu je pomembno le, da lahko ribiči na obeh straneh meje svobodno lovijo ribe ne glede na to, kje teče meja. O tem se lahko dve državi dogovorita tudi z diskretnim sporazumom, o katerem ne rabita razpravljati obe vladi ali pa oba parlamenta. Lahko pa ti dve državi ena proti drugi izvajata etatizem, kar tudi počneta - na škodo obeh strani."
Rakovac ocenjuje, da je arbitražna odločitev boljša za Hrvaško, ki da je povsod dobila in tudi na morju. "Ampak ne! Odločitev je bila kompromitirana, trdi Zagreb. Namesto da bi Ljubljana rekla ok, lahko gre Zagreb v schengen, vendar mi ne priznavamo arbitražne odločitve in bomo zato še naprej postavljali ograje in nadzirali mejo, ne glede na schengen.
Seveda pa EU dobro ve, da bi bila Hrvaška odličen zaščitnik evropskih vrednot: krščanskega fundamentalizma in belega rasizma, naša patriotsko-militaristična struktura bi strastno in odločno varovala Evropo pred Azijo in Afriko, bolje kot nekoč križarji. Zato je dobro, da Hrvaška čim kasneje postane zunanja meja belo-krščanske 'civilizacije', saj preko Donave in Save ne bi prišla niti rumena niti črna miš ali vrabec, kaj šele strašni islamski teroristi, kakršne smo srečali nedavno v gozdu Gorskega kotarja: grupa desetih mladostnikov, urejenega in urbanega videza je prišla, ko smo nabirali gobe. Dali smo jim vse - cigarete, kekse, kolo, grisine in nasvet, naj se izogibajo naselij in tudi, kako naj se izognejo mejni kontroli.
Tema o schengnu je neumestna, če bom jaz hitreje prišel iz Buj v Piran, ko pa vsi ljudje počasi ali pa sploh ne morejo priti iz Bosanskega v Slavonski brod, iz Bačke Palanke v Vukovar. EU politično korektno blebeta o naših vrednotah, potem pa zavrne neizbežen začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Makedonijo, ki bolj izpolnjujeta pogoje kot nekatere druge članice. Ergo, Hrvaška v schengenskem območju? Frankly my dear, I don't giva a damn ("Iskreno povedano, briga me") se glasi znan citat iz filma 'V vrtincu', ali pa kot je pisal kolega iz Primorskih novic - 'Veter se požvižga na meje' ..."
Brežice v primeru podaljševanja pričakujejo angažma države
Velike gneče beležijo tudi v občini Brežice in tudi tam pravijo, da trenutna schegnenska meja za njih ne predstavlja prednosti, saj kolone na mejnih prehodih otežujejo vsakdanje življenje ljudem ob meji, težave imajo z dostopi do domov in tudi na poti na delo. To jim povzroča tudi gospodarsko škodo, saj se podjetnikom povečujejo stroški ob dolgih zastojih, še posebej v času prevoza žit in podobno, odgovarja brežiški župan Ivan Molan.
Dodaja, da se ob vprašanju širitve schegna samo zastavlja vprašanje, ali je Hrvaška sposobna varovati schengnesko mejo in tako celotno območje. Glede na sedanje stanje obstaja bojazen, da bi se varnost poslabšala. Zato priznavajo, da vprašanje dodatnega podaljševanja vstopa Hrvaške v schengen ni vprašanje za lokalno skupnost, saj da gre za širše nacionalne interese.
Če bo do podaljšanja prišlo, pa od države pričakujejo, da bo na meji poskrbela za dodatne kapacitete, predvsem kadrovske, in s tem omogočila, večjo pretočnost na mejnih prehodih, "ker bi bilo nepravično, če bi posledice in težo strateških odločitev države nosili samo njeni državljani, ki živijo v obmejnem območju".
Na severovzhodu večji problem migranti
Podobnega ukrepanja vlade si želijo občine na severovzhodu države. Boštjan Toplak, župan Podlehnika, obmejne občine s Hrvaško, v kateri je eden najbolj obremenjenih mejnih prehodov Gruškovje, na vprašanje, ali si v občini želijo, da bi Hrvaška čim prej postala del schengena in bi bili prehodi ukinjeni, odgovori: "Prestavitev schengenskega režima je za nas drugotnega pomena in se do tega ne morem opredeliti. Vendar pa bi država ne glede na rezultat pri tem vprašanju, morala nemudoma urediti pogoje za življenje ljudi ob meji. Občine imamo vedno večje težave zaradi ilegalnih migracij, saj so prebivalci prestrašeni, imamo tudi precej stroškov, da čistimo odpadke za prebežniki, policijske patrulje pa uničujejo že tako slabe ceste. Za škodo nam država ničesar ne povrne."
Poleg tega imajo po novem režimu, po katerem na Gruškovju ni mogoče več čez mejo, če ne uporabiš avtoceste, velike probleme tudi njihovi občani, ki imajo kmetijske površine na Hrvaškem, saj do njih z delovnimi stroji in traktorji praktično ne morejo več. Seveda pa je zaradi vinjetnega sistema, ki velja za Gruškovje, še vedno tudi poletna gneča na vseh stranskih cestah proti Hrvaški.
Obmejne občine Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi so spričo težav ob meji tudi med 16 podpisnicami Pobude za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij, ki so jih konec septembra naslovili na vlado. V njih med drugim zahtevajo, naj občinam dodeli dodaten denar za popravilo ali izgradnjo gozdnih poti in cest ob meji, poškodovanih ali uničenih zaradi uporabe vozil policije, oziroma slovenske vojske. S tem bi omogočili tudi lažji in hitrejši dostop policije do prebivalcev ob meji in do same meje. Občinam ob meji bi država, tako podpisnice, morala dodeliti dodatna finančna sredstva "za čiščenje gozdov in travnikov, odstranjevanje odpadkov, oblačil in razne opreme, ki jo migranti odvržejo". Za zagotavljanje varnosti občanov na izpostavljenih predelih pa v naseljih, kjer nimajo javne razsvetljave, telefonov, internetnih povezav, vodovoda in asfaltiranih cest, pa naj država zagotovi občinam denar za ureditev osnovnega življenjskega standarda.
Gost promet bi ostal
V Civilni pobudi (CI) v Leskovcu odgovarjajo, da bi premestitev schengenske meje na jug morda odpravila čakanje v kolonah na mejnem prehodu Zgornji Leskovec, kjer se je zaradi vinjetnega sistema na Gruškovju enormno povečal promet. Lani in letos so že izpeljali štiri protestne zapore ceste s po okoli 100 protestniki. Vendar tudi če ne bi bilo kolon zaradi kontrol na mejnem prehodu, je mednarodni tranzitni promet v poletnih konicah prevelik in ne spada na to cesto, saj ob njej denimo ni pločnikov, kolesarskih stez ali osvetljenih prehodov za pešce. Kot že leto dni opozarja Ana Jagarinec, ena od pobudnic oblikovanja leskovške CI, si "življenja in varnosti otrok ob tako prometni državni cesti brez pločnikov za pešce in kolesarskih poti v strnjenih naseljih sploh ni mogoče predstavljati".
Kaj pričakuje vlada?
Na naše konkretno vprašanje so nam v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca odgovorili, da še vedno pričakujejo, da bo komisija upoštevala strokovne kriterije, priporočila strokovne evalvacijske komisije. "V vsakem primeru sledi nadaljnja obravnava na ravni delovnih teles Sveta EU. Šele za tem je možna uvrstitev te zadeve na glasovanje pristojnim ministrom Sveta EU. Dokončna odločitev o vstopu v schengensko območje je tako v rokah vseh držav članic, ki morajo odločitev sprejeti soglasno," so pojasnili. In po besedah, ki smo jih dobili iz premierjevega kabineta, Slovenija pričakuje, da Hrvaška izpolni vse kriterije, vključno s spoštovanjem prava EU in vladavine prava - s spoštovanjem in izvrševanjem mednarodnih sporazumov in odločb mednarodnih razsodišč.
MNZ: S Hrvati dobro sodelujemo, a spoštovati morajo vladavino prava
Čimprejšnjega vstopa Hrvaške v schengen si želi tudi notranje ministrstvo, ki pravi, da je to v interesu naše države. Pri tem pojasnjujejo, da slovenska policija s hrvaškimi kolegi dobro in korektno sodeluje na lokalni, regionalni in državni ravni. "Izvajajo se številne operativne oblike sodelovanja, kot so npr. izmenjava informacij, skupne preiskave, skupna kontrola, mešane patrulje, vračanje tujcev," so odgovorili in dodali, da se tudi na drugih področjih dobro sodeluje. Ne zaznavajo niti nezakonitosti pri delu hrvaških kolegov pri varovanju skupne meje, kar pa se tiče incidentov na morju, pa policija o tem redno obvešča zunanje ministrstvo.