
Slovenska vlada je tudi uradno potrdila, da v Bruselj pošilja kandidaturo nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za novega evropskega komisarja. Vlada je ob odsotnosti premierja Roberta Goloba, ki je na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona odšel v Pariz na ogled odprtja olimpijskih iger, o Veselovi kandidaturi glasovala na zadnji seji pred odhodom na poletne počitnice. S to odločitvijo vlada kljubuje želji predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je vse države članice EU pozvala, naj ji za komisarske položaje zaradi spolne uravnoteženosti komisije posredujejo po enega kandidata in kandidatko.
Tudi pred petimi leti je slovenska vlada pod taktirko Marjana Šarca v Bruselj v nasprotju s pozivom predsednice Evropske komisije poslala zgolj kandidaturo Janeza Lenarčiča, ki je nato postal komisar za krizno upravljanje. Tomaž Vesel je udarni Golobov adut že od začetka aprila, ko ga je javnosti predstavil na pikniku Gibanja Svoboda na Zbiljah. Premierjeva odločitev je povzročila nekaj nezadovoljstva v koalicijskih vrstah, saj Socialni demokrati in Levica niso bili seznanjeni z odločitvijo Goloba, ki se sploh ni trudil iskati žensko kandidatko. Vesel se je obema manjšima koalicijskima partnericama naknadno predstavil in si zagotovil njuno podporo. Opozicijski stranki SDS in NSi, ki imata v Evropskem parlamentu pet predstavnikov, na Veselovo predstavitev še čakata.

Z vrha vlade prihajajo komentarji, da predsednica Evropske komisija nima pooblastil, da bi državam članicam naložila, koliko kandidatov naj predlagajo za komisarko mesto. Slišati je ocene, da gre za odločitev, ki je v popolni domeni države. Kakršen koli drugačen scenarij bi pomenil, da se Slovenija odpoveduje svoji suverenosti. "Imeli smo zelo kratko sejo, na kateri smo spili kavo in soglasno potrdili kandidaturo Tomaža Vesela. Njegova kandidatura gre najprej pred pristojni odbor v državnem zboru, ki bo podal nezavezujoče mnenje, nato bomo predlog poslali v Bruselj. S kandidaturo Vesela smo zadovoljni. Gre za verodostojnega in kompetentnega kandidata z visoko politično podporo. Pri odločitvi smo sledili slovenski zakonodaji, kjer jasno piše, da vlada predlaga enega kandidata, zato ne pričakujemo negodovanja predsednice Evropske komisije," je razložil podpredsednik vlade Matej Arčon.
Vesel povedal, kateri resorji ga zanimajo
Osebne preference ima na področjih proračuna, administracije, širitve in demokratične ureditve EU. O svoji kandidaturi se namerava pogovoriti tudi z opozicijo. Pričakuje, da bodo uspeli najti skupno vizijo pri upravljanju Evrope. Pri tem je poudaril, da bi se moralo njegove odnose z opozicijo v času, ko je bil predsednik računskega sodišča, postaviti v kontekst funkcije, ki jo je opravljal.
"Treba je ločiti profesionalnost od osebnih razmerij. Opravljal sem funkcijo, na kateri nisi smel biti tiho, ko si imel dokaze, da je nekaj vprašljivo. Te funkcije ne moreš opravljati učinkovito na način, da si tiho," je pojasnil in izrazil prepričanje, da bodo opozicijske stranke znale ločiti osebno dimenzijo od dimenzije funkcije. "Mislim, da ta širina pri nas obstaja," je dejal. (STA)
Večina evropskih poslancev iz Slovenije je kritičnih do odločitve Golobove vlade. Prevladuje namreč stališče, da bi morala vlada upoštevati priporočilo predsednice Evropske komisije, kar naj bi tudi povečalo možnosti, da bi Slovenija dobila enega od pomembnejših komisarskih položajev. Ursula von der Leyen se namerava avgusta srečati z vsemi predlaganimi kandidati za evropske komisarje, ki se bodo jeseni predstavili pred pristojnimi odbori v Evropskem parlamentu. Poslanci v vsakem mandatu običajno zavrnejo enega do dva kandidata. Če bi se to zgodilo Veselu, bi morala vlada predlagati novo ime. Plana B trenutno ni na mizi. V vladnih vrstah prevladuje prepričanje, da v Bruselj odhaja dober kandidat, zato menijo, da ni potrebe za spreminjanje strategije. Po pisanju vplivnega bruseljskega portala Politico se k izboru enega kandidata nagibajo vsaj še Finska, Irska, Latvija, Slovaška in Švedska.
Protest Ženskega lobija Slovenije
Zagovorniška skupina za pravične evropske volitve za ženske in Ženski lobi Slovenije izražata protest in ogorčenje nad vladno odločitvijo, da v Bruselj pošlje zgolj enega kandidata. "Predsednica Evropske komisije je, da bi zagotovila paritetno sestavo svojega kabineta, k enakemu ravnanju države EU povabila že pred petimi leti, a ji slovenska vlada ni ustregla in tudi tokrat je raje zamudila priložnost, da se pridruži naprednim demokratičnim vladam, ki pravice ženske in enakost spolov, vključno z enakim predstavništvom žensk in moških, razumejo in udejanjajo kot zavezujoče načelo in standard, ki mora biti v središču delovanja vseh institucij odločanja in politik EU," so zapisali. Nekatere čudi vladna odločitev, da v Bruselj pošlje zgolj enega kandidata, tudi v luči feministične zunanje politike, ki jo vlada zagovarja od imenovanja pred dvema letoma.