Tega je vlada Janeza Janše lani razglasila za 17. maj. Sklep je sprejela le nekaj dni prej, brez javne in strokovne razprave, kar je bil tudi razlog za današnjo razveljavitev sklepa, piše v sporočilu vlade.
Prejšnja vlada je na svoji seji 12. maja 2022 sprejela sklep, s katerim je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Kot so tedaj pojasnjevali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih. V obrazložitvi sklepa so navedli, da je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije. Za nacionalni dan pa so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok.
Lanski sklep Janševe vlade treba preklicati
Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je sprožila različne odzive. Predsednik Gibanja Svoboda, današnji premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da bomo očitno morali imeti "9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica". V stranki Levica so ocenili, da poskušajo stranke desnice s to potezo zaplesti prebivalce v večne kulturne boje in v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih problemov današnjega dne.
V SD pa so letos 12. maja v sporočilu zapisali, da je lanski sklep Janševe vlade treba preklicati. "Da smo jasni: Socialni demokrati obsojamo medvojno nasilje in povojne poboje," so zapisali, vendar sklep, ki ga je na eni svojih zadnjih sej sprejela na volitvah poražena vlada, po njihovih besedah "izraža predvsem njihov revanšizem in v ničemer ne prispeva k pomiritvi ter zmanjšanju razkola med ljudmi". "Gre za primer ideološke borbe, usmerjene v preteklost, namesto, da bi se kot družba soočali z izzivi sedanjosti in prihodnosti," so navedli.
Glede na omenjena stališča koalicijskih strank je pričakovati, da bo vlada na dopisni seji prenehanje sklepa o razglasitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja podprla.
Ob 21. uri se bo sicer na Trgu republike v Ljubljani začela spominska slovesnost, s katero bodo dan spomina obeležili Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave.
V sredo pa bodo organizatorji slovesnosti predsednici Komisije za peticije in človekove pravice predali apel, naj država poskrbi za vpis pokojnih v javno evidenco s seznamom 14.901 žrtvijo komunističnega nasilja.
