Ocenila je, da je STA "v varnih rokah" in nanjo ne bo več možno izvajati pritiskov, kot jih je bila deležna v preteklosti, tudi z zamrznitvijo financiranja. V danes sprejetem predlogu ni več omejitev dolžine agencijskih novic, prav tako ne določbe, da bo vlada vsakih deset let opravljala presojo, ali Slovenija agencijo še potrebuje ali ne.
Prinaša pa predlog novo definicijo javne službe STA, ki jo opredeljuje kot gospodarsko javno službo informiranja. Vanjo bi po novem sodilo tudi izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov, ki torej za te storitve plačujejo naročnino. V njej ostaja tudi priprava in objava kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu.
Prav tako zajema pripravo in objavo vsebin o delovanju narodnih in etničnih skupnosti v Sloveniji ter vsebin za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V predlogu ostaja določilo, da cenik storitev za naročnike potrdi vlada na predlog STA. Kot so predlagatelji zapisali v obrazložitvi, je to v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, po katerem ustanovitelj javnega podjetja odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. STA je d.o.o. v 100-odstotni državni lasti.
Vključili tudi preverjanje dejstev
Po novem pa bi v javno službo sodile tudi posebne vsebine preverjanja dejstev (t. i. fact-checking).
Če prihodki iz naročnin ne pokrivajo stroškov, je STA upravičena do letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe. Izračun je določen s posebno formulo.
Pogodbo za financiranje javne službe iz sredstev državnega proračuna bo STA po novem sklepala z ministrstvom, pristojnim za medije, in ne več z vladnim uradom za komuniciranje. Iz gradiva, pripravljenega za vlado, sicer izhaja, da so proračunska sredstva za prihodnje leto določena v višini 2.533.000 evrov.
Predlog kljub nekaterim pripombam iz javne razprave skrajšuje mandat direktorja STA s petih na štiri leta.
Vlada predlog zakona pošilja v DZ po nujnem postopku v obravnavo na izredni seji DZ. "Računsko sodišče je v postopku revizijskega pregleda ugotovilo, da veljavni zakon ne vsebuje dovolj določnih določb glede pravne podlage javne službe, načina financiranja, obsega javne službe ter razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo STA. Zaradi teh pomanjkljivosti obstaja neposredno tveganje za nadaljnje izvajanje javne službe," so zapisali v obrazložitev predloga zakona.
Ob tem navajajo, da bi prekinitev ali omejitev delovanja nacionalne tiskovne agencije povzročila resne motnje v sistemu javnega obveščanja, delovanju medijev, kriznem komuniciranju in mednarodni izmenjavi informacij.
Ministrica Asta Vrečko je danes spomnila še, da je zakon o STA zadnji iz niza prenove medijske zakonodaje po zakonu o medijih in zakonu o RTV.
