Več občin je v zadnjem času dvignilo cene vrtcev, kot razlog so navedle plačno reformo. Na vladi odgovarjajo, da so občinam s 6,4-odstotnim dvigom povprečnine zagotovili dovolj dodatnih sredstev, da se strošek plačne reforme, ki se bo v celoti uveljavila 1. januarja 2028, ne bo nujno prenesel na občane, so danes sporočili z vlade.
Čeprav občine kot razlog za dvigovanje cen vrtcev navajajo plačno reformo, je treba opozoriti, da je bila občinam za ta namen ustrezno povišana povprečnina, so poudarili v odzivu na objavljene prispevke o razlogu za dvigovanje cen vrtcev.
Skupna vrednost celotne plačne reforme je ocenjena na 1,3 milijarde evrov, pri čemer finančni učinek, ki vključuje izplačilo višjih plač zaposlenih, ne nastane takoj, temveč se višje plače izplačajo postopno v obdobju 2025-2028, kot je določeno v 101. členu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (predvidenih je šest tranš).
Kot so pojasnili, bosta v tem letu izplačani dve tranši (izplačilo februarja in novembra 2025) v skupni vrednosti 368,2 milijona evrov. "Finančno breme plačne reforme nosijo država, lokalne skupnosti ter javni zavodi. Velja, da bo približno deset odstotkov stroška plačne reforme odpadlo na lokalne skupnosti," so navedli.
Strošek plačne reforme za lokalne skupnosti bo tako v tem letu okoli 36,8 milijona evrov, in sicer za vseh 212 občin skupaj. "Medtem pa bodo v tekočem letu občine iz naslova povprečnin prejele okoli 148 milijonov evrov več kot leta 2024," so pojasnili na vladi.
Poudarili so, da je v pristojnosti občin ob sprejemanju cen tudi odločanje o dodatnih ugodnostih znižanega plačila staršev za vrtec. Občina dodatne ugodnosti staršem lahko prizna v skladu z lastno politiko in razpoložljivimi proračunskimi zmožnostmi, kar v praksi občine tudi udejanjajo praviloma za prvega otroka, vključenega v vrtec, medtem ko za drugega in nadaljnjega otroka iz družine, za katerega je plačnik namesto staršev državni proračun, znižanja ne priznavajo, so še pojasnili na vladi.
