
Vlada je na današnji seji obravnavala ukrepe zaradi draginje. "Žal je situacija v svetu, predvsem v Ukrajini, vsak dan slabša. To se ne pozna le v cenah, ampak tudi v razpoložljivosti hrane za naprej," je na novinarski konferenci po seji povedal premier Robert Golob.
Pred nami ni zima, ki bi bila čisto običajna, pravi, zato je prav, da se na to pripravimo: "Raje zdaj kupimo vso pšenico neposredno od kmeta, kot da bi jo jeseni kupovali od trgovcev, ki bi jo bistveno dražje zaračunavali," je dejal. Večji trgovci po svetu da že špekulativno kupujejo predvsem pšenico za zalogo, nekatere države, med njimi Švica, pa so že šle v tak ukrep.
Za zdaj so pripravili dva tipa usmeritev. "Na eni strani kako pomagati slovenskim kmetom, da bodo povišani stroški goriv in ostalega materiala čim manj vplivali na njihove stroške in posledično na cene hrane, na drugi strani pa smo se ukvarjali s tem, kako vzpostaviti učinkovit sistem nadzora maloprodajnih cen za naše slovenske potrošnike," je pojasnil premier.
Kmetje za zdaj zadovoljni, a zanima jih odkupna cena
Kmetje pozdravljajo odločitev, da bo država letos odkupila vso slovensko pšenico, a zdaj nestrpno čakajo še na najpomembnejše - kakšna bo odkupna cena. "Da država odkupi vso domačo pšenico, je bila naša zahteva, veseli smo, da so se zdaj tako odločili, a čakamo še na določitev cene. Ta bo znana v začetku prihodnjega tedna, saj se že mudi. Žetev se je že začela. Naše zahteve glede cene so jasne. Za najboljšo kvaliteto želimo 400 evrov na tono. Tudi kalkulacije Kmetijskega inštituta so podobne, mislim, da okoli 380 evrov za tono," je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič. Država sicer vsako leto nekaj pšenice odkupi in z njo zapolni blagovne rezerve. Teh količin je običajno okoli 40.000 ton. "Če bi letos odkupili vse, bo teh količin med 60.000 in 80.000 ton, lahko tudi do 100.000. Odvisno od letine," je ocenil Žveglič.
Tudi s pomočjo kmetom v višini 22 milijonov, ki jo je napovedal premier Robert Golob, so v sektorju zadovoljni. "Vsaka pomoč je dobrodošla, a hudič je vedno v podrobnostih. Na prvo žogo izgleda dobro, a bomo videli. Razen pri ukrepu sektorske pomoči za mleko nevladne organizacije nismo sodelovale. Zato težko komentiramo podrobnosti," pravi Žveglič. Vseeno so prve kalkulacije pokazale, da bi na primer iz dobrih dveh milijonov evrov za blažitev energetske krize kmet za vsak hektar prejel okoli šest evrov. "Bomo videli, kako bo pri gnojilih. Tam je namenjenih 15 milijonov, a ne vemo, kako se bodo sredstva razdeljevala," nadaljuje. Ker pa bo vse urejeno v obliki državne pomoči, se pri kmetih pojavlja tudi bojazen, da bodo nekatere kmetije letno mejo pomoči presegle in bodo tako iz ukrepov izpadle. "Pomoči gredo tudi v dohodninsko osnovo in kmetje bomo morda od tega plačali dohodnino," še razmišlja.
Za pomoč kmetom bo vlada namenila dobrih 22 milijonov evrov. Prek zavoda za blagovne rezerve bo prav tako odkupljena vsa pšenica, pridelana v Sloveniji. Kmetje bodo na ta način imeli enega, stabilnega kupca, zato bo, verjame Golob, cena nekoliko nižja, država pa bo imela zaloge. Tako delajo pametne države, pravi premier.
Ministrstvo za kmetijstvo pa pripravlja košarico 15 izdelkov, ki bo usklajena s Trgovinsko zbornico Slovenije. Na ta način bodo spremljali cene. Kaj to pomeni? "Sproti bomo nadzirali cene teh izdelkov, ne gre za regulirane cene, ne bo jih določila vlada, vlada bo poskrbela, da bodo te cene med seboj primerljive, pa tudi javno znane. Kar pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, katera je tista trgovina, kjer se mu splača kupiti neki izdelek," je pojasnil Golob. Spremljali bodo tudi kakovost posameznih izdelkov, zato da bodo res primerljivi, ter cene primerljivih izdelkov v sosednjih državah Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški.
DDV za zdaj ostaja nespremenjen
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je pojasnila, da bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.
Okoli 2,2 milijona evrov bo šlo za ukrep pomoči za pogonska goriva, ki bo predvidoma izplačan do jesenske setve. "Vzeli smo obdobje dveh mesecev, in sicer glede na količino, ki jo kmetje dobijo povrnjeno kot trošarino. Gre za 0,2 evra po litru," je povedala ministrica.
Prav tako do jesenske setve namerava vlada izplačati največji del pomoči, in sicer 15 milijonov evrov za pomoč pri repromaterialu. Tu bo znesek pomoči višji za orne površine, kjer je potrebnih več gnojil, manjši pa bo znesek za trajne nasade in za travinje.
Glede odkupa pšenice je dejala, da bo vlada naslednji teden stopila v stik s pridelovalci, ki so že dali ponudbo za odkup, in skušala najti dogovor o odkupu. O pričakovani odkupni ceni pa je po besedah Šinkove še prezgodaj govoriti. "Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo."
Vlada pa se zaenkrat ni odločila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Ta ukrep bi bil sprejemljiv le, če bi ob njem spremljali cene na vseh ravneh, sicer bi se lahko nižji davek prelil v marže, je dejala.