Elizabeta Planinšič
Vlada se je v okivru šestega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije dotaknila tudi določb zakona o nalezljivih boleznih, točneje kaznovanja kršiteljev. "Z globo od 1500 do 15 tisoč evrov se kaznuje posameznik, ki javno poziva h kršitvi predpisov ali odredb, s katerimi je pristojni organ zaradi omejevanja razširjanja nalezljive bolezni prepovedal oziroma omejil zbiranje ljudi na javnih krajih. Enako se kaznuje tudi posameznik, ki organizira zbiranje ljudi na javnih krajih v nasprotju s predpisi ali odredbami, s katerimi je pristojni organ prepovedal oziroma omejil zbiranje ljudi na javnih krajih," piše v predlogu zakona. Za tiste, ki kršijo prepoved oziroma omejevanje zbiranja ljudi, pa je predvidena globa od tisoč do 10 tisoč evrov. "Javna zbiranja in samo pozivanje na nelegalno zbiranje ljudi v času obstoja nevarnosti razširjanja nalezljive bolezni pomenijo resno in konkretno grožnjo javnemu zdravju," vlada utemeljuje predlog o visokih globah za omenjene prekrške.
Opozicijske LMŠ, Levica, SD in SAB so "kukavičje jajce" v zakonu, kot so imenovale omenjeni člen, kritizirale že na odboru za finance, koalicijska SMC pa je predlagala umik dela tega člena - tistega, ki govori o globi za posameznika in je zgodnja meja 10 tisoč evrov. Da je globa nesorazmerno visoka v primerjavi z najvišjo predpisano kaznijo v zakonu o nalezljivih boleznih, razlagajo ta predlog.
Učinkovitejša komunikacijska kampanja, ne pa represija
V Amnesty International (AI) Slovenija pozivajo državni zbor, naj ne potrdi predlaganega dviga glob za kršenje prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih. Po njihovem mnenju to predstavlja nesorazmeren ukrep in ni v skladu z dokazano najboljšimi praksami s področja javnega zdravja. V sporočilu za javnost so zapisali, da mora biti nalaganje kazni, da bi se zagotovilo spoštovanje ukrepov, zadnja možnost po tistem, ko so se alternative izkazale za neuspešne, ali če postane jasno, da cilja ni mogoče doseči s temi drugimi sredstvi. Ko so ljudje opolnomočeni in imajo podporo, da lahko prostovoljno sledijo potrebnim ukrepom javnega zdravja, je veliko večja možnost, da bodo sodelovali z oblastmi ter spremenili svoje vedenje, kot pa če jim grozijo prisilni ukrepi, so dodali. Napovedan dvig glob pa je po njihovi oceni v popolnem nasprotju s temi načeli. Po njihovem mnenju bi morala vlada namesto v krepitev represivnih in prisilnih ukrepov napore usmerjati v bolj učinkovito komunikacijsko kampanjo, ki bi javnosti ustrezno predstavila namene in vzroke za sprejete ukrepe.
"Zakon določa normativne okvirje, ki jih vladne uredbe ne morejo preseči – ne po vsebinski plati, ne po kaznovalni. To pomeni, da vlada z uredbo ne sme predpisati kazni, ki bi bila višja od tiste, ki jo določa zakon. V zakonu o nalezljivih boleznih je znesek 4000 evrov najvišja kazen za posameznike. Kazen za posameznika, ki bi po vladnem predlogu presegala 4000 evrov, bi bila zato nezakonita in neustavna," pravi dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete, strokovnjak za prekrškovno in kazensko pravo. "Če vlada želi zvišati kazni za posameznike ali nekaj, kar je zdaj določeno kot prekršek, prekvalificirati v kaznivo dejanje, tega seveda ne more storiti sama, temveč mora državni zbor sprejeti spremembo zakonodaje. Državni zbor bi moral spremeniti tako zakon o nalezljivih boleznih kot zakon o prekrških, ki določa, da se za prekršek lahko posameznik kaznuje z globo od 40 do 5000 evrov. Če pa bi država rada posegala tudi na področje kaznivih dejanj, pa mora spremeniti kazenski zakonik. Brez sprememb teh zakonov, bi bili kakršnikoli taki posegi vlade neustavni," še pravi Šepec. Dodaja, da imamo za javne shode poseben zakon o javnih zbiranjih, kjer so kazni še nižje - za posameznika, ki shoda ne organizirajo, temveč se ga le udeležijo, je kazen le 150 evrov. "Seveda bo v primerih, ko bi se shod organiziral in bi bile s tem kršene določbe zakona o nalezljivih boleznih, slednji imel prednost," pravi pravnik, ki meni, da so predlagane globe nesorazmerno visoke. "Za primerjavo, nekdo, ki se bo družil s kolegom ali svojim dekletom/fantom in kjer zelo verjetno ne bo prišlo do nikakršnega resnega ogrožanja ostalih, bo po novem predlogu vlade lahko sankcioniran s 1000 evri kazni, popolnoma vinjen ali zadrogirani voznik avtomobila, ki pa je za udeležence v prometu življenjsko nevaren, pa s 1200 evri."
Na vprašanje, ali bi tako visoke kazni res preprečile kršitve odlokov, pa dr. MIha Šepec pravi, da je bilo o učinkovitosti kazni narejenih že več študij, ki vse po vrsti ugotavljajo, da samo zviševanje kazni pogosto nima učinkov, ki jih zakonodajalec želi doseči. Glavni razlog je v tem, da ljudje računajo na to, da pri izvrševanju prekrška/kaznivega dejanja ne bodo ujeti. "Bistveno bolj učinkovito je poostriti sam nadzor nad izvrševanjem predpisov. Torej večja, kot je verjetnost, da bom pri prekršku zaloten, večja je verjetnost, da sem bom ravnal po predpisih. Drugi aspekt učinkovitosti pa je legitimnost samega predpisa – če ljudje razumejo določene ukrepe kot nujne, potrebne in legitimne, se bodo takim predpisom hitreje podredili, kot če jih razumejo kot avtoritarne, nepotrebne in vsiljene s strani represivne politike," zaključuje Šepec.
