M.R., STA
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Po besedah Vinka Gorenaka si ta koalicija in vlada ne predstavljata, da "imata vse znanje na tem svetu". Zato so poslanske skupine opozicije povabili, da sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje.
"Ponujamo sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje na način, da se vključijo v fazi pred sprejemom posameznega zakona na vladi," je dejal. Pojasnil je, da bi najprej predloge zakonov pripravila ministrstva, ko bi bila besedila končana, pa bodo lahko v 10 dneh na ta besedila stranke, ki bodo sodelovale v tem partnerstvu, podale svoje mnenje in predloge sprememb. "Naša želja je, da potem podprejo zakonodajo, vendar tega niso obvezani," je poudaril.
Poleg tega bodo lahko stranke, ki bodo sodelovale s koalicijo, predlagale tudi svoje predloge zakonov. Te predloge bo pregledalo pristojno ministrstvo, nato pa bi v sodelovanju pripravili dokončen predlog, ki bi šel zatem v proceduro v državni zbor. "In potem bo lahko prišlo do sprejema njihovih, opozicijskih zakonov v parlamentu," je napovedal Gorenak in dodal: "Tudi vlada jih bo podprla, če jih bomo uskladili do take mere, kot si to pravzaprav želimo," je zatrdil.
Povedal je še, da so predlog prejele vse koalicijske in opozicijske parlamentarne stranke, pa tudi oba poslanca narodnostnih manjšin.
Program za vsako tekoče leto
V skladu z osnutkom bi vlada vsem podpisnikom partnerstva predložila časovno določen normativni program aktivnosti vlade za vsako tekoče leto. Podpisniki pa bi ustanovili svet partnerstva kot usklajevalno telo za usklajevanje predlogov zakonov in drugih aktov, v katerem bi bili vodje poslanskih skupin podpisnic partnerstva in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za koordinacijo dela med vlado in DZ.
Njemu bi ministrstva tudi poslala koalicijsko usklajene zakone pred obravnavo na vladi, ta bi jih posredoval podpisnicam partnerstva. Opozicijske podpisnice ali predstavnika narodnih skupnosti bi lahko v naslednjih dneh sporočili, ali zakonske predloge podpirajo oz. ali imajo kakšne pripombe, predloge pa bi nato obravnaval svet partnerstva.
Osnutek tako vključuje predvsem protokol o sodelovanju, ne pa tudi konkretnih projektov. Je pa v dokumentu navedeno, da bi partnerstvo med drugim sklenili zavedajoč se, da je pred njimi obdobje, v katerem je treba izpeljati nekatere ustavne spremembe in nekatere sistemske reforme, v katerem želijo pospešiti gospodarski razvoj in posledično dvigniti blaginjo prebivalcev in v katerem je treba pomembno izboljšati javnofinančno sliko Slovenije.
Gorenak je v zvezi z omenjenimi ustavnimi spremembami pojasnil le, da gre za tiste, ki so navedene v koalicijski pogodbi.
Gorenak: Resnica ne bo del koalicije
Ob tem je Gorenak zanikal, da bo Resnica, če podpiše partnerstvo, tudi uradno postala del koalicije. Pojasnil je, da jim priznavajo "status opozicijske stranke, tako kot oni sami to želijo". "Mislim, da podpis tega sporazuma ne pomeni vstopa v koalicijo," je dejal.
Bolj zanimivo pa po njegovih besedah je, zakaj bi v Svobodi, Levici in Vesni ter SD zavrnili ponudbo. "Pustimo, mogoče ne bo tako, ne vemo," je sicer dejal. Ob tem pa je dodal, da bi to zavrnitev razumel kot "dejstvo, da obstajajo neki drugi razlogi, in ne vsebinski". "Če bo prišlo do nesodelovanja katerekoli opozicijske stranke, bom jaz razumel, da ne želijo svojega znanja, ki ga zagotovo imajo, dati na razpolago državljanom in sooblikovati zakonov na način, kot oni mislijo, da je prav. Drugega jaz ne morem reči in drugače se ne da razumeti nesodelovanja," je dejal.
Arčon: To je poskus formaliziranja odnosa z Resnico
V Gibanju Svoboda ponujenega partnerstva sprva niso komentirali, neuradno pa nad predlogom niso bili navdušeni, saj da gre le za navidezno sodelovanje. V Odmevih na Televiziji Slovenija je poslanec Svobode Matej Arčon povedal, da bodo pobudo v stranki obravnavali v ponedeljek, pri ponujenem partnerstvu pa gre po njegovem mnenju za predstavo za javnost. Dejal je, da v dokumentu ni vsebinskih ukrepov, temveč gre za tehnokratski dokument. Ob tem je zatrdil, da bodo v Svobodi podprli vse razvojno naravnane projekte.
Po Arčonovih besedah želi nova vlada s ponujeni partnerstvom formalizirati odnos s stranko Resnica, ki je sicer v opoziciji, a vlado že od začetka podpira. "Predsednik DZ Zoran Stevanović, ki ga je nova vlada ustoličila, bo Janši večni dolžnik," je dejal Arčon in opozoril, da je sodelovanje "vedno obojestransko, koalicija pa si partnerstvo predstavlja, kot da partner tepe partnerko, hkrati pa bi se ljubil z njo".
Gorenak se je odzval tudi na potezo opozicije, ki v DZ vlaga predlog za spremembo ustave za uvedbo 18 volilnih enot in relativnega preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Partnerstva sicer še ni, ampak če bo do njega prišlo ali ne, je za sprejem takega zakona potrebna dvotretjinska večina in brez vladnih strank to ne bo šlo, je pojasnil.
V zvezi s polemičnimi razpravami v DZ v zadnjih tednih in z za nekatere spornim vedenjem nekaterih poslancev, glede česar bodo danes govorili tudi na posvetu pri predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću, pa je Gorenak pojasnil, da je bil tri mandate poslanec in da "pride do situacij, ko je človek malo ostrejši". Pri tem ne verjame v sankcije, saj je zanje potrebna dvotretjinska večina, ki jo je težko doseči. "Jaz bi veliko raje stavil na individualni odnos posameznega poslanca do teh vprašanj," je dejal. Ob tem je dodal, da izrečena žalitev v parlamentu več pove o tistem, ki jo izreče, kot pa o tistem, ki mu je namenjena.
