Nočem zveneti pocukrano, ker vem, da rdeči nageljni in vnaprej spisane čestitke sami po sebi ne rešujejo ničesar. Prav tako mi je jasno, da bi o ženski enakopravnosti v prvi vrsti morale govoriti ženske same. A ob letošnjem prazniku sem se odločil deliti hvaležnost za to, da sem odraščal v svetu, kjer so ritem življenja narekovale one.
Dan žena zame ni nebodigatreba praznik ali dan nežnosti, ko za trenutek izrazimo naklonjenost. Je praznik enakopravne moči. Je opomin, da enakopravnost ne sme biti le floskula na papirju, ampak odraz realnosti. Če so me ženske naučile večino tega, kar vem o življenju in spoštovanju, je skrajni čas, da imajo glavno besedo tudi tam, kjer se sprejemajo ključne odločitve. Brez njihovega glasu svet preprosto ni celovit. To sta mi dali vedeti tudi moški člani družine in bližnji prijatelji. Petko je pripravil Miha Dajčman.
