Da bi ugotovili, ali slovenski vozniki pravilno uporabljajo krožišča, smo se odpravili na teren. Opazovali in posneli smo 100 vozil, ki so se peljala skozi tovrstno krožišče v Ljubljani. Med napakami je bila najpogostejša neuporaba desnega smernika. "Eksperiment" si lahko pogledate v spodnjem video posnetku, ki ga zaradi varovanja osebnih podatkov objavljamo v slabši resoluciji.
In rezultat? Kar 64 voznikov (od 100) ni uporabilo desnega smernika ob zapuščanju krožnega krožišča, kar pomeni, da ostalih udeležencev v prometu niso opozorili na svojo smer vožnje in s tem tudi upočasnili pretočnost krožišča. Krožišče je pravilno odpeljalo zgolj 35 voznikov, nekdo pa je celo uporabil levi smernik.
Čeprav se krožišča vzpostavlja že od devetdesetih let dalje, predstavljajo relativno novejšo prometno ureditev, saj so največji razcvet doživela dobrih deset let nazaj - še posebej v koprski občini. Prav zaradi tega so na agenciji za varnost prometa mnenja, da jih mlajši vozniki obvladajo bolje kot starejši. Mlajši so jih namreč osvojili v šolah vožnje, starejši pa ne, saj takrat še niso obstajala.
Roman Gril, iz agencije za varnost prometa (AVP), sicer pravi, da so s krožnimi križišči v preteklosti starejše voznike seznanjali različne nevladne organizacije, društva, klubi, v zadnjih letih pa tudi AVP, ampak le teoretično. Zato dodaja, da "bi mogoče vozniki potrebovali tudi praktične izkušnje".
Med najpogostejše napake Gril uvršča neuporabo utripalk pri zapuščanju krožišč ali menjavi pasu, zapuščanje dvopasovnega krožišča z notranjega pasu in spregledan kolesar ali pešec pri zapuščanju ali uvozu na krožno križišče. Pogoste napake so tudi nezadostno opazovanje in dinamika, previsoka hitrost in vožnja v napačno smer.
Kaj pa pravi o uporabi levih utripalk v krožnih križiščih? "Takšno pravilo v Sloveniji ni obstajalo, nekateri si to razlagajo po svoje, še posebej, če zavijajo iz krožišča na tretjem izvozu." Omenjena praksa je sicer prisotna v redkih državah po svetu, vendar v Sloveniji zagotovo ni.
Neznanje pri uporabi krožnih križišč je torej največkrat prisotno pri starejših voznikih, to pa bi po Grilovem mnenju lahko rešili z dodatnim usposabljanjem za starejše voznike v šolah vožnje. Prav tako bi lahko ukrepala policija ali pa bi informacije delili "z enostavnimi prikazi ravnanja v krožnih križiščih v preventivnih zgibankah," še dodaja naš sogovornik.
