Na podlagi mnenja pravobranilca sicer še ni mogoče sklepati o sodbi Sodišča EU, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne. Po razpoložljivih statističnih podatkih namreč v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov.
Generalni pravobranilec je tako z današnjimi sklepnimi predlogi sodišču predlagal, naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe, ki jo je vložila Slovenija.
Slovenija namreč Hrvaški očita kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.
Pikamäe je opozoril, da je namen tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti po 259. členu pogodbe o delovanju EU ugotoviti ravnanje države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, in doseči, da se to ravnanje konča.
{twitter}https://twitter.com/BorutPahor/status/1204742378856308736{/twitter}
Mednarodno pravo zavezuje EU v natančno določenih primerih, razmejitev državnega ozemlja pa ne spada na področje pristojnosti unije in torej Sodišča EU, je izpostavil generalni pravobranilec. Ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča EU je opozoril, "da ozemeljsko področje uporabe pogodb ustreza objektivnemu podatku, ki ga vnaprej določijo države članice in ki ga mora unija upoštevati".
{embed_youtube}https://youtu.be/DPu7w80AdBc{/embed_youtube}
Spomnil je, da je sodišče doslej odločalo samo v petih primerih
Argumentacija generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja v mnenju o dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški v povezavi z arbitražo je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU, je v odzivu danes dejal zunanji minister Miro Cerar. Spomnil je, da mnenje pravobranilca za sodišče ni zavezujoče.
Spomnil je, da je sodišče doslej odločalo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je "postopek negotov".
Sodišče naj bi odločilo prihodnje leto. Če bo odločilo, da je dopustna, v kar Slovenija verjame, da bo, bo nato odločalo o vsebini.
Minister je še poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi "nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe", s katero je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je poudaril.
Dejal je tudi, da nihče ni rekel, da Hrvaški ni treba izvršiti arbitražne odločbe, medtem ko jo je k temu pozvalo veliko držav.
Spomnil je, da je Slovenija postopek pred Sodiščem EU sprožila zato, ker zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, torej mednarodnega prava, Hrvaška avtomatično krši pravni red EU. Spoštovanje pravnega reda je temelj delovanja EU, je poudaril minister.
Šarec meni, da je meja med državama določena
Arbitražno sodišče je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, tega ne more spremeniti niti današnje stališče generalnega pravobranilca Sodišča EU, je po srečanju štirih predsednikov zatrdil predsednik republike Borut Pahor. Tudi po besedah predsednika vlade Marjana Šarca bo Slovenija pri implementaciji arbitražne razsodbe ostala neomajna.
Kot je po današnjem srečanju štirih predsednikov komentiral Pahor, današnja odločitev pravobranilca sodišča EU ni relevantna za vprašanje, ali je meja med Slovenijo in Hrvaško določena. Arbitražno sodišče je namreč mejo že določilo in tega ne more spremeniti nič, niti stališče pravobranilca. Ta je sicer po njegovih besedah odločal le o tem, ali vsebina slovenske tožbe zadeva evropsko pravo.
Zato bo Slovenija vztrajala, naj državi ustanovita komisijo za demarkacijo, ki bo mejo določila v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča.
Tudi Šarec meni, da je meja med državama določena, slovenska politika pa pri tem enotna. Slovenija bo pri implementaciji razsodbe neomajna, bilateralni pogovori ali "vrnitev na točko nič" pa po njegovih besedah ne pridejo v poštev.
Spomnil je še, da je Slovenija Hrvaški že četrtič poslala noto za ustanovitev demarkacijske komisije, pa iz Zagreba še ni bilo odgovora. Dodal je, da bo Slovenija na tem področju ostala aktivna in se je pripravljena pogovarjati o uresničitvi arbitražne razsodbe, vse drugo pa so "špekulacije in raznorazni spini, ki jim ne gre nasedati".
Odgovor ministrstva za zunanje zadeve:
"Zunanje ministrstvo se je seznanilo z mnenjem generalnega pravobranilca glede pristojnosti Sodišča EU v tožbi Slovenije zoper Hrvaško zaradi kršitev prava Evropske unije. Tožba Slovenije se neposredno ne nanaša na mednarodno zavezujočo sodbo arbitražnega sodišča o meji, temveč se nanaša na kršitev prava Evropske unije s strani Hrvaške.
Sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca ni vezano in to mnenje za sodišče ni zavezujoče. Gre za enega od korakov v postopku, ki teče pred sodiščem. Sodišče začenja posvetovanje o zadevi in verjamemo, da bo prisluhnilo našim pravnim argumentom in ne sledilo mnenju pravobranilca. V kolikor bo Sodišče EU odločilo, da je tožba Slovenije dopustna, bo nadaljevalo postopek z vsebinsko opredelitvijo Hrvaške.
Postopek pred Sodiščem EU ne vpliva na dejstvo, da arbitražna odločba o določitvi meje na kopnem in morju med Slovenijo in Hrvaško velja in je za obe državi zavezujoča. Slovenija kot država, ki spoštuje vladavino prava in sodbe mednarodnih sodišč, je s sprejemom zakonodaje izvedla ukrepe za uveljavitev arbitražne razsodbe. Hrvaška mora to svojo obveznost še izvršiti."
Menardova: Pravobranilec je šel mimo slovenskega zahtevka
Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.
O prvih vtisih je po besedah Menardove težko govoriti, dokler ne vidijo celotnih sklepov pravobranilca. Ko jih prejmejo, se bodo vanje podrobno poglobili, je povedala agentka.
Iz sporočila za javnost, ki ga je objavilo sodišče, pa izhaja, da je pravobranilec očitno drugače interpretiral zahtevek Slovenije oziroma celo šel mimo njega in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je pojasnila Menardova.
Vrevc pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno
"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Tudi on izpostavlja, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti.
Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.
"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno.
Na vprašanje, kako si razlagajo takšno sodbo, Vrevc odgovarja, da bodo to ohranili zase, saj da je to intimna stvar vsakega od njih. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.
Na podlagi mnenja ni mogoče sklepati o tem, kakšna bo sodba
Negativno mnenje generalnega pravobranilca za arbitražno razsodbo ne pomeni popolnoma nič, niti morebitna negativna sodba sodišča na veljavnost arbitražne razsodbe ne vpliva, je izpostavila Menardova.
Vrevc pa je še poudaril, da so se za uporabo 259. člena pogodbe EU odločili po temeljiti preučitvi vseh možnosti in da so po podrobni in premišljeni analizi prišli do sklepa, da je to najboljša in za celovito rešitev vprašanja edina možnost v tej fazi.
Na podlagi mnenja sicer ni mogoče sklepati o tem, kakšna bo sodba, saj tudi statistike kažejo, da sodniki mnenju sledijo v približno polovici primerov. To potrjuje tudi zadnji meddržavni primer tožbe Avstrije proti Nemčiji zaradi vinjet, ko sodniki niso sledili mnenju pravobranilca.
Treba je počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu
Odločitev generalnega pravobranilca, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o slovenski tožbi proti Hrvaški glede arbitraže, je negativno presenečenje, po drugi strani pa odraz tega, da je zadeva edinstvena in da za tak primer ni ustaljene prakse, je za STA ocenila profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik.
Pri tem je poudarila, da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna". Dokončno odločitev v zadevi bo namreč sprejel senat sodnikov, kjer bodo imeli po njeni oceni sodniki tudi nasprotna mnenja.
"Za ta primer ni neke ustaljene prakse Sodišča EU, za katero bi lahko že domnevali, kako bo odločilo. Vendar tega tudi zdaj ne vemo, treba je počakati še nekaj mesecev na odločitev senata," je dejala.
Generalni pravobranilec je, kot je pojasnila, predvsem poudaril akcesornost kršitev, "torej da je glavni pravni problem problem mednarodnega javnega prava, določitev meje, in da so ostale kršitve na nek način podrejene oziroma izhajajo iz tega prvega vprašanja, ki ga je treba rešiti v okviru mednarodnega javnega prava".
"Tam pa vemo, da ima Slovenija zelo omejene pravne možnosti oziroma sredstva. Nima možnosti neke neposredne izvršbe, denarne kazni, kot je možno po pravu EU. Slovenija je po mednarodnem javnem pravu dejansko v težjem položaju in Hrvaška to ve, zato se je odzvala tako, kot se je, z nespoštovanjem arbitražne odločbe," je poudarila Hojnikova.
Pametno bi bilo ponuditi pravna sredstva po pravu EU
Ocenjuje, da senatu sodnikov "ne bo enostavno odločiti v tej zadevi". "Pri generalnem pravobranilcu je enostavneje, ker gre za stališče ene osebe, enega pravnika. Senat pa bo moral uskladiti mnenja in iskati večino, pogosto je ta sodba lahko tudi nekoliko manj jasna, saj je treba prilagajati mnenje sodnikov," je dejala.
Hojnikova ocenjuje, da odločitev pravobranilca, ki bo tudi politično odmevala, ni najboljša popotnica. "EU na splošno, ne samo Sodišče EU, ampak tudi Evropska komisija, ne razume v popolnosti političnih razmer na tem območju, tudi ne težav v zvezi z nerešenimi mejnimi vprašanji, ki jih ima Hrvaška," je poudarila.
Glede nadaljnjih možnosti, ki jih ima Slovenija v prizadevanjih za spoštovanje arbitražne razsodbe s strani Hrvaške, pa je poudarila, da je treba najprej počakati na sodbo sodišča. Pametno bi bilo ponuditi pravna sredstva po pravu EU v okviru mirnega reševanja sporov.
Hrvaško zelo težko prisilimo v spoštovanje mednarodnega prava
Pri tem je omenila možnost slovenske blokade vstopanja Hrvaške v schengensko območje, glede česar pa je nenazadnje tudi slovenska javnost razdeljena. "Je pa to ena zadnjih možnosti, kjer ima Slovenija kot članica po pravu EU še možnosti veta," poudarja. Vendar pa taka odločitev ne bi bila dobra za ugled Slovenije, saj bi jo evropska politična in strokovna javnost ocenili kot izsiljevanje, kar zna Hrvaška po njenem zelo dobro izkoristiti.
"Po drugi strani pa Hrvaško zelo težko prisilimo v spoštovanje mednarodnega prava, v dogovarjanje in bilateralno reševanje. S Hrvaško to ni mogoče, kar smo videli tudi pri vprašanju Ljubljanske banke," je opozorila. "Vsak kompromis in vse, kar zanjo ni optimalna rešitev, Hrvaška razume kot poraz, ne vidi smisla v reševanju sporov s sosednjimi državami. Zato mi je s tega vidika predvsem žal, če bo sodišče EU potrdilo odločitev o nepristojnosti," je še poudarila Hojnikova.
