K temu je tožilstvo konec oktobra v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije pozvala Pravna mreža za varstvo demokracije. Okrajno sodišče je namreč v konec avgusta sprejeti sodbi ocenilo, da je bila zasedba studia 3 v zgradbi RTV Slovenija upravičljiva skrajna sila, saj naj bi po mnenju sodišča kršiteljica s kršitvijo zakona odvračala nevarnost, ki je pretila več kot dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, ker s strani osrednjega javnega medijskega servisa niso bili obveščeni o možnih hudih stranskih učinkih cepiv proti covidu-19.
Pravna mreža je opozorila, da primer odpira ključna pravna vprašanja glede tega, kdaj so izpolnjen pogoji skrajne sile in kje so meje med pravico do protesta, uredniško avtonomijo medijev in potrebo po zaščiti novinarjev ter uredništev kot varnih prostorov za neodvisno delo. "Po našem mnenju je na tem področju potrebna stabilna precedenčna sodna praksa vrhovnega sodišča, ki bi povedalo, ali oziroma do kakšne mere je dopustno omejiti pravico do protesta zaradi zaščite javnega reda in miru," so zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Dodali so, da je vrhovno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče vložilo 27. novembra.
Vdrli v studio TV Slovenija
Spomnimo ... Skupina protestnikov, ki so nasprotovali tedanjimi ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, med drugim tudi cepljenju proti covidu-19, je 3. septembra 2021 zvečer vdrla v prostore RTV Slovenija. Pri tem jim je uspelo vdreti tudi v studio informativnega programa. Šlo je za gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije pod vodstvom Ladislava Trohe, ki so sicer pred stavbo RTVS protestirali vsak teden. Posredovali so policisti, ki so kršiteljem izdali prekrškovne odločbe.
V primeru ene izmed kršiteljev je okrajno sodišče v Ljubljani avgusta letos ugodilo njeni zahtevi za sodno varstvo in postopek zoper njo ustavilo. Kršiteljici je policija v prekrškovni odločbi očitala, da je v prostorih RTVS izvedla shod v nasprotju z napovedanim programom, saj je kot vodja vstopila v prostore RTV Slovenija, odšla v studio 3 in ga skupaj z drugimi udeleženci zasedla.
V sodbi je sodišče odločilo, da se postopek ustavi, ker dejanje kršiteljice ni bilo protipravno, saj ga je po mnenju sodišča storila v upravičljivi skrajni sili, kar pomeni, da je od sebe ali koga drugega odvračala istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, povzročeno zlo pa je bilo manjše od zla, ki je grozilo.
