Na vrhovnem državnem tožilstvu za zdaj nimajo razlogov, da bi dvomili o strokovnosti ocene policije, ki je tožilcem v zadevi Kavaški klan ponovno ukinila fizično varovanje. Generalna državna tožilka Katarina Bergant ob tem izpostavlja, da je za vse odločitve v zvezi z varovanjem tožilcev in za njihovo varnost odgovorna policija.
Po oceni Bergant je okrožna državna tožilka Mateja Gončin očitno upravičeno opozorila na določene nepravilnosti pri ravnanju policije, "predvsem centra za varovanje in zaščito, zaradi česar je policija tudi odredila nadzor, ki je pokazal na številne nepravilnosti".
Vendar pa je odprava teh nepravilnosti v izključni pristojnosti policije, je poudarila v današnji izjavi za javnost v zvezi z varovanjem tožilcev. "Policija in tožilstvo sta namreč neodvisna organa in v tem delu tožilstvo ni nadzorni ali nadrejeni organ policiji," je izpostavila.
Tudi tožilstvo uvedlo preiskavo
Je pa tudi tožilstvo po uradni dolžnosti samo uvedlo preiskavo, s katero preverja, ali in v kakšnem obsegu je bilo v zvezi z nepravilnostmi in očitki, ki jih je javno izpostavila Gončin, morda storjeno katero od kaznivih dejanj, in če ja, kdo ga je storil, je izpostavila Bergant.
Postopek še ni zaključen, zato ga prva tožilka v državi še ne more komentirati. Pričakuje pa, da bo zaključen v kratkem, in "ko bo v tej zadevi sprejeta državnotožilska odločitev, bo javnost o teh ugotovitvah tudi ustrezno obveščena", je napovedala.
Generalna državna tožilka opozarja, da je odločitev o stopnji ogroženosti, o uvedbi in spremembi varovanja, ukinitvi in prenehanju varovanja ali naboru raznih varnostnih ukrepov v izključni pristojnosti policije. "Ta namreč razpolaga tako z vsemi potrebnimi informacijami kot tudi strokovnim znanjem, ki je potrebno za tovrstno odločitev. Seveda pa je odgovornost za pravilnost te odločitve in posledično tudi za varnost tožilcev njihova," je izpostavila.
Po vseh pojasnilih policije v preteklosti kot tudi po obsežnih in podrobnih pojasnilih policije konec januarja pa tako predstojniki na vrhovnem državnem tožilstvu kot tudi na specializiranem državnem tožilstvu zaenkrat nimajo razlogov, da bi dvomili o strokovnosti ocene in sprejetih odločitev policije.
Razumejo stisko tožilke Gončin
Je pa Bergant po nedavni spremembi režima varovanja državnih tožilcev opravila razgovor z vodjo specializiranega državnega tožilstva in tudi z vsemi štirimi državnimi tožilci. "Razen tožilke Gončin so mi vsi pojasnili, da na način njihovega varovanja nimajo pripomb, da so z delovanjem policije in pojasnili policije zadovoljni in, kar je najbolj pomembno, da se počutijo varne," je izpostavila. Poudarila je, da na tožilstvu razumejo stisko Gončin in jo tudi skušajo podpreti, "seveda v okviru naših pooblastil".
Bergant poudarja, da je sodelovanje policije in tožilstva dobro, želi si, da bi takšno tudi ostalo. "Ker samo, če bomo dobro sodelovali, bomo učinkoviti in uspešni pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj," je poudarila.
S policijo, ministrstvom za pravosodje in v nedavno ustanovljeni medresorski delovni skupini pa bodo aktivno sodelovali tudi v smeri sistemskih izboljšav pri ocenjevanju varnosti ali ogroženosti državnih tožilcev, je napovedala. Kot pozitiven korak k tej sistemski ureditvi ocenjuje pripravo uredbe o varovanju ogroženih uradnih oseb.
Dodala je še, da tako na vrhovnem kot na specializiranem državnem tožilstvu vztrajajo, da javno razčiščevanje nesoglasij in razkrivanje podatkov o načinih varovanja državnih tožilcev lahko predstavlja povečano varnostno tveganje. Gre namreč za podatke, ki so z razlogom označeni z določenimi stopnjami tajnosti, ki so namenjene zagotavljanju varnosti državnih tožilcev, je še izpostavila Bergant.
