Varno in spodbudno učno okolje: Sodobna tehnologija nam krade otroke

Varno in spodbudno učno okolje? "To je okolje, v katerem učenci in dijaki vedo, kaj se od njih pričakuje in zahteva. Vedo, kaj je zaželeno in kaj ni. Vedo, kakšne so posledice pozitivnih in negativnih dejanj. To je okolje, v katerem se učenci počutijo varno, ker imajo oporo in podporo tako v učitelju kot sošolcih. Na njih se lahko zanesejo, med njimi se počutijo prijetno, predvsem pa sprejeto - ne glede na to, kakšni so, in so za dobro opravljeno delo deležni tudi pohvale, nagrade," odgovarja dijak Max Jerovčnik, član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije, ki je med varno in spodbudno učno okolje umestil tudi primerne prostore, ustrezno kvalificiran kader in dovolj denarja za področje. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je v začetku tedna potekala javna predstavitev stališč in predlogov na področju ustvarjanja varnega in spodbudnega učnega okolja za optimalen razvoj posameznika, s čimer je skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 (NPVI) stopila v zadnjo tretjino delovnega procesa.

Okrepiti vzgojno delovanje

Vodja skupine dr. Janez Vogrinc poudarja, da si vsak posameznik zasluži možnost za optimalni razvoj, vodja podskupine za varno in spodbudno učno okolje dr. Mojca Juriševič pa dodaja, da bo prav to področje, ki je "temeljno za kakovostno odraščanje, učenje in življenje", tudi ključno izhodišče za NPVI. V njem bodo "s konkretnimi ravnanji, z uresničljivimi strateškimi cilji in jasno vizijo" promovirali "zdravo življenje v skupnosti, dobre medsebojne odnose, kakovostno učenje in prožno znanje za izzive sedanjosti in prihodnosti". Eden od ciljev je tudi "okrepiti vzgojno delovanje vrtcev in šol s poudarkom na krepitvi zmožnosti sodelovanja, vključujočega sobivanja, solidarnosti in empatije ob upoštevanju raznolikosti". Ob vprašanjih vzgoje, duševnega zdravja in inkluzije je bilo ob predstavitvi stališč mogoče največ slišati še o pomanjkanju učiteljev in izzivih sodobne družbe, začenši s socialnimi omrežji in krizo vrednot.

Ravnatelj največje osnovne šole OŠ Škofljica Roman Brunšek je izpostavil, da so javne šole dobre in uspešne zaradi strokovnih, odgovornih in predanih učiteljev, ki pa jih vedno bolj primanjkuje, "zato vprašanje, kdo bo zagotovil spodbudno okolje". "V šole vstopajo različne skupine učencev. Nadarjeni se mešajo s priseljenci, ki ne znajo slovenščine, učenci s posebnimi potrebami tekmujejo z izredno ambicioznimi učenci, učenci vplivnežev iščejo in uveljavljajo svoj status med učenci brez znamk," oriše heterogeno sliko šolskega prostora Brunšek. Ob tem je ogromno učencev, ki znajo sobivati, se vključevati "na osnovnih etičnih in splošnih vrednot, ki so jih dobili v družinah", a "kdo bo zaustavil posameznike, ki to nenehno rušijo", sprašuje ravnatelj. "Nekateri starši, ki so res v manjšini, a najbolj glasni, želijo doseči najboljše za otroka, ne glede na njegove sposobnosti, zmožnosti. Pri tem ne izbirajo sredstev."

Učiteljem bi morali privzgojiti samozavest, osnovano na strokovnosti, da bodo lahko delovali v sistemu, kjer je potrebno imeti tudi moč, je prepričan Brunšek. Urediti bi morali sistem pripravništva za učitelje, zdaj jih namreč "mečejo" v vodo in se nekateri "utapljajo", ob tem pa bi morali krepiti pomen znanja, ne ocen, poudari. Med konkretnejšimi predlogi je tudi zasnova konceptov za spodbujanje motivacije. "Tu izgubljamo bitko s sodobnimi pripomočki." Starše bi morali nenehno obveščati o nevarnosti zaslonov in usposobiti otroke za pravilno sprejemanje informacij iz družbe, jih opolnomočiti za boj proti pastem socialnih omrežij: "Starši vzgajamo veliko, šola ogromno, najbolj pa sovrstniki, s katerimi se učenci družijo in ne morejo izpasti drugačni. Sodobna tehnologija nam krade, zastruplja in 'ubija' otroke."

Šola preživetja na meji regularnosti

O pomenu učiteljev, ki morajo imeti dobre pogoje za delo, da se lahko izpostavijo, je govoril tudi Blaž Šušel, ravnatelj Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Zakaj je to pomembno, je ponazoril z njihovo "šolo preživetja, ki je na mejah regularnosti, ampak je eden najboljših socialno vključujočih projektov". Dijake namreč peljejo v gozd, kjer morajo preživeti, si pripravljajo hrano, kaj pomijejo in se denimo tri dni ne tuširajo. Pri tem seveda poskrbijo za varnost, a otroka se ne da opolnomočiti s popolnim nadzorom, pojasnjuje ravnatelj. Zakaj to počnejo? Da jih pripravijo na "nevaren" poklic zdravstvenega tehnika, poudarijo pomen okoljevarstva in omilijo odvisnost od telefonov, ker v gozdu ni signala in je interakcija med dijaki drugačna. Podobno na šoli tudi še vedno sami organizirajo maturantske izlete – strokovno-zabavne ekskurzije.

Dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani, pa poudarja, da je pri snovanju šolskih politik treba misliti na heterogenost populacije, z naraščanjem slednje narašča tudi različnost vzgojno-izobraževalnih potreb. Deset odstotkov populacije že ima odločbo, da so učenci s posebnimi potrebami, in "šolski sistem, ki je konceptualno star sto let, ne zmore več zadovoljevati potreb teh skupin učencev,« pravi ravnatelj in doda, da so v takem sistemu spregledani tudi nadarjeni.

Več praktičnih vsebin

Otroci si želijo več šole za življenje, več praktičnih in življenjskih vsebin ter povezljivosti teorije s praktičnim življenjem, o čemer razlagajo na otroških parlamentih, pravi Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. "Učenja kotov pri matematiki ne znajo prenesti v vsakdanje življenje. Del vsebine bi moralo biti tudi učenje o prvi pomoči, bontonu, retoriki, upravljanju osebnih financ, ekologiji, trajnostnem razvoju," po besedah govornice menijo otroci, prav tako pa, da bi se več morali pogovarjati o medsebojnih odnosih.

Medtem je dr. Mirjana Nastran Ule, zaslužna profesorica Fakultete za družbene vede, izpostavila, da zanemarjamo podatke o počutju otrok v šoli. "Ob nadpovprečnih rezultatih na testih znanja imajo naši šolarji eno najnižjih stališč do znanja ter podpovprečno motivacijo za učenje. Šolarji pri nas se počutijo nadpovprečno zaskrbljeni, žalostni, po zadovoljstvu z življenjem so daleč pod povprečjem, pogosteje doživljajo stres zaradi šole." Dr. Gregor Jurak s fakultete za šport je izpostavil pomen šolskega okolja na počutje in zdravje otrok. V šoli učence ukalupljamo z umirjanjem, posedanjem, opozarja. "Človek se je skozi zgodovino usedel, ko je bil utrujen, mi smo pa zdaj utrujeni od sedenja," svari, da moramo preseči sedečo paradigmo šole.