
K dvigu cen življenjskih potrebščin v septembru so na letni ravni največ prispevale višje cene naftnih derivatov. Dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 odstotka, bencin za 26,5, tekoča goriva pa za 26,4 odstotka. Za 5,8 odstotka višje kot pred letom so bile tudi cene gostinskih storitev, so izračunali v državnem statističnem uradu. Tako so potrdili, kar ljudje vse bolj občutijo v svojih denarnicah, namreč da vse dražje plačujejo za gorivo, malice in kave.
Nemčija: Najvišje cene v osmih letih
Nemci plačujejo najvišje cene bencina v zadnjih osmih letih. Stephan Zieger, direktor Zveznega združenja neodvisnih bencinskih servisov, je za Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal, da v Nemčiji na bencinskih servisih goriva ne primanjkuje tako kot v Veliki Britaniji in da motenj v oskrbi tudi v prihodnje ne pričakuje. V avtomobilskem klubu ADAC menijo, da proizvajalci mineralnih olj zaradi povečanega povpraševanja po bencinu trenutno lažje zaračunavajo zelo visoke cene. Christoph Bender, direktor nemškega združenja naftne industrije, trdi, da pri oskrbi bencinskih servisov nimajo logističnih težav.
Dražji derivati, višja inflacija
"Cene naftnih derivatov so se v avgustu na medletni ravni okrepile v povprečju za več kot 28 odstotkov. Tako visoka rast je v veliki meri posledica rasti cen nafte na svetovnih trgih, ki jo poganjajo visoka gospodarska aktivnost ob okrevanju po epidemiji, manjša ponudba nafte zaradi orkanov v Mehiškem zalivu ter previdnost nekaterih držav kartela OPEC pri povečevanju načrpanih količin nafte," so nam pojasnili v vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Dražji naftni derivati v največji meri vplivajo na inflacijo neposredno prek višjih cen tekočih goriv ter goriv in maziv. Posredni učinek preko višjih cen blaga in storitev je po oceni analitikov Umarja manjši, saj energenti večinoma pomenijo razmeroma majhen del stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji blaga in opravljanju storitev.

Foto: Robert BALEN
Zaradi rasti cen emisijskih kuponov so med energenti poleg naftnih derivatov dosegle visoke medletne stopnje rasti (13,4 odstotka) tudi cene toplotne energije (daljinsko ogrevanje). Rast cen plina je bila umirjena (2,8-odstotna), cene elektrike pa so bile nižje kot v istem obdobju lani. "To je po naši oceni lahko tudi posledica tega, da ima del odjemalcev s ponudniki energentov sklenjene pogodbe s fiksnimi cenami za daljše časovno obdobje, tako da se rast cen na grosističnih trgih še ni prelila v končne/pogodbene cene," razlagajo v Umarju.
Spomnili so, da so v jesenski napovedi ocenili, da bo tudi do konca leta vpliv energentov na inflacijo močan in največji na področju cen naftnih derivatov za prevoz, ki imajo med energenti največji delež v košarici življenjskih potrebščin.
Kava in meso ponekod že dražja
Ker gostinci občutijo podražitve, se ponekod to že pozna na cenikih, drugje pa še čakajo, ali se bodo cene surovin le stabilizirale. "Zagotovo podražitve občutimo. Imamo primere dobaviteljev mesa, ki so cene zvišali za okoli 20 odstotkov. Zadnjič sem recimo pogledal račune iz zadnjega pol leta in vsak mesec je bil znesek višji," razlaga Aljoša Marković, poslovodja restavracije Etno hiša Baščaršija v Poštni ulici v Mariboru. Pravi, da za zdaj cen na menijih še niso dvignili. "Bomo videli, kakšna bo dolgoročna situacija. Če se nam bo z dobavitelji uspelo dogovoriti, da si višje stroške razdelimo, potem cen ne bomo dvigovali," še pravi.
Tudi cena kave se je na trgih zelo dvignila. "Cena kave kot surove sestavine se je dvignila za skoraj sedemkrat. To vpliva na rast vrednosti kave na borzi, na podlagi tega pa se dvigujejo tudi cene," pojasnjuje Aljaž Smrekar iz mariborskega lokala Rooster Coffee. Cene surove kave so bile sicer v prejšnjih letih rekordno nizke, tokratna nenadna podražitev pa delno vpliva tudi na goste lokalov. "Espresso smo podražili za deset centov. Novih dvigov cen pa ne načrtujemo," še pravi. (vib)
Poudarek na bolj zelenem
V Energetski zbornici Slovenije (EZS) razlagajo, da svetovno gospodarstvo in naftni trgi okrevajo po zgodovinskem padcu povpraševanja, ki ga je leta 2020 povzročila pandemija covida-19. Ogromen presežek zalog, ki se je nabral v lanskem letu, se zmanjšuje in svetovne zaloge nafte se v letošnjem letu vračajo na raven pred pandemijo. Vendar Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozarja, da kljub temu v obdobju po covidu-19 morda ne bo vrnitve na "normalno" stanje na naftnem trgu, ker se precej spreminja obnašanje oziroma navade vseh nas. Več ljudi dela od doma, manj je letalskih potovanj, sploh v povezavi z delom pa tudi zasebnih, več pozornosti je na trajnostnih praksah, naštevajo v EZS.
Obeti za povpraševanje po nafti so se zaradi teh gibanj znižali. In če se bo poudarek na "bolj zelenem" nadaljeval (če bomo torej pospešili prehod na čisto energijo), bomo v svetu vrh povpraševanja po nafti dosegli prej, kot je bilo pričakovano. Vse to seveda za države proizvajalke nafte in naftne družbe pomeni dilemo, kaj storiti - ali črpati naprej, vlagati v nove proizvodne zmogljivosti ... IEA opozarja, da brez investicij lahko tvegamo nezanesljivo oskrbo v prihodnosti, so nam razložili v EZS.
Pomanjkanje delavcev v gostinstvu
Tudi rast cen gostinskih storitev oziroma cen v skupini restavracije in hoteli se bo v prihodnjih mesecih ohranila na visokih ravneh. Okrepljene rasti cen analitiki Umarja povezujejo s povečanim povpraševanjem, in sicer tako domačih gostov, tudi v povezavi z unovčevanjem turističnih bonov, kot tudi tujih, kar se kaže v visoki rasti prenočitev tujih turistov. "Na rast cen po naši oceni vplivajo tudi dejavniki na ponudbeni strani, na primer pomanjkanje delavcev v gostinstvu, ki se že kaže v povišani rasti plač v dejavnosti - julija medletno za 10,3 odstotka," so nam pojasnili v Umarju.
Vrnitve na predcovidno stanje v naftni industriji še ne bo, ker več ljudi dela od doma in manj potujejo
Dizelsko gorivo se je letos podražilo za 30,7 odstotka, bencin za 26,5 odstotka
"Če se dražijo surovine in energenti, je jasno, da se to odraža tudi pri cenah storitev," nam je glede dviga cen gostinskih storitev pojasnil Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Ker je bil sektor gostinstva v epidemiji covida-19 med najbolj prizadetimi, je pereč tudi problem pomanjkanja kadrov. Da jih gostinci pridobijo, morajo dvigovati plače. Tudi zaradi tega so prisiljeni dvigniti cene, da lahko pokrijejo stroške, pojasnjuje Cvar.