V Tinju odločno proti vetrnim elektrarnam

Damijan Toplak Damijan Toplak
03.09.2023 16:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Več kot 200 udeležencev nedeljskega zbora krajanov v Tinju proti tamkajšnji postavitvi vetrnih elektrarn.
Andrej Petelinšek

V nedeljo malo pred poldnevom se je v gasilskem domu Tinje zbralo zagotovo več kot 200 krajanov, od katerih je velika večina na zboru krajanov Krajevne skupnosti Tinje nasprotovala načrtovani postavitvi kar 56 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev 21, Frajhama 14 in pa 21 elektrarn tudi v Kotu pod Roglo. Anton Cartl iz Kota nad Oplotnico, se je udeležil zbora in bil zaskrbljen, ker naj bi bil investitor (ljubljansko podjetje Energija na veter, ki je v lasti tujih investitorjev) tik pred pridobitvijo vseh soglasij in dovoljenj za postavitev teh vetrnih elektrarn. Skrbi ga, da bo to (pre)velik poseg v naravo, še zlasti pa v vire pitne vode. Stanko Smogavc iz Podgrada na Pohorju pa se boji preveč posekanih gozdnih površin, in pa zajtenega posega v cestno infrastrukturo, če in ko bi se postavljalo te vetrne elektrarne.

Zbor krajanov v Tinju
Andrej Petelinšek

Ne želijo niti ene elektrarne

Ko smo krajane na zboru (po)vprašali, koliko zgrajenih vetrnih elektrarn pa bi na tem delu Pohorja investitorju dovolili postaviti, so soglasno v en glas zatrdili, da prav nobene. Zavedajo se, da Slovenija potrebuje obnovljive vire energije, a to ne pomeni, da bi se morale vetrne elektrarne graditi zgolj pri njih, sploh, ker pri njih niti ni toliko vetra, kakor si morda kdo misli. Maksimiljan Tramšek, predsednik Sveta KS Tinje in pa direktor Komunale Slovenske Bistrice, pa je izpostavil, da kot predstavniki lokalne skupnosti niso bili povabljeni k sodelovanju v nobenem od postopkov za umeščanje in izgradnjo teh vetrnih elektrarn - ne na občinski, ne na ministrski in ne državni ravni. "Se pa tudi na slovenjebistriški občini in tudi tamkajšnji občinski svet ne strinjajo s postavitvijo vetrnih elektrarn na Pohorju, in upamo, da bo tako ostalo. Območje je pomembno tudi za zagotavljanje pitnih vodnih virov za občine Slovenska Bistrica, Rače - Fram, Oplotnica in Kidričevo, pa tudi na druge bližnje občine bi bili okoljski vplivi preveliki. Ne pozabimo, da bi bili najbližji stanovanjski objekti v vasi Planina nad Šumikom od vetrnih elektrarn oddaljeni le 350 metrov, in tu so vplivi na tla, emisije, hrup in zrak, kar je vse treba upoštevati," pove Tramšek.

Maksimiljan Tramšek, v sredini, kot predsednik Sveta KS Tinje in prvi mož Komunale Slovenska Bistrica, ki med drugim skrbi za pitno vodo, nasprotuje gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju.
Andrej Petelinšek

Ne v gozdovih, ampak na skalah

Ideje o postavitvi vetrnih elektrarn na Bistriškem Pohorju se pojavljajo vse od leta 2018, ko je bilo sprva govora o postavitvi zgolj ene vetrne elektrarne. Takrat so v KS Kebelj in KS Šmartno na Pohorju dali soglasje, v KS Tinje pa ne, nato so februarja lani slovenjebistriški občinski svetniki soglasno nasprotovali tej ideji. "Vetrnice bi bile visoke 131 metrov, z elisami pa kar 200 metrov, medtem ko so pohorski gozdovi visoki 30 do 40 metrov, kar bi bil gromozanski poseg v naravo in bi najbrž uničilo tudi tukajšnji turizem. V tujini so tovrstne elektrarne na skalnatem in ne gozdnatem območju, problem je tudi kasnejša razgradnja teh elektrarn, s čimer se že spopadajo v skandinavskih državah, saj je doba obratovanja teh elektrarn 20 do 25 let. Veliko zemljišča bi zavzela še gradnja kablovodov, ki so potrebni za delovanje vetrnih elektrarn," pojasni Maksimiljan Tramšek.

Drago Mahorko, ki je vodja civilne iniciative v tej zadevi, pa razloži, da sodelujejo z okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green, in da je veliko posameznikov pokazalo pokončno držo, saj ne želijo popustiti interesom kapitala. Že v naslednjih dneh bi lahko investitor želel pridobiti soglasja in mnenja pristojnih, in v civilni iniciativi, pričakujejo, da bodo le-ta negativna. Se pa nekateri sprašujejo, ker je območje nameravane postavitve vetrnih elektrarn na območju Nature 2000, če je tam sploh dopustno graditi vetrne elektrarne.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta