Ena od alternativnih naložb so nepremičnine.
Vrednost premoženja v slovenskih vzajemnih skladih je ob koncu 2021 dosegla nekaj manj kot 4,337 milijarde evrov, kar je največ doslej, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Rekordno je lani narasla tudi vrednost sredstev v upravljanju. Ta se je namreč povečala za nekaj več kot 1,101 milijarde evrov.
Slovenski vlagatelji so se tako lani v okolju praktično ničelnih obrestnih mer na denarne vloge, ki so realno precej v negativnem območju, kljub nadaljnji rasti vrednosti depozitov gospodinjstev na bankah - med decembrom 2020 in oktobrom 2021 se je njihova vrednost po podatkih Banke Slovenije povečala za skoraj 1,3 milijarde evrov na 23,7 milijarde - vendarle v večji meri odločali tudi za alternativne naložbe. Dodatno spodbudo so temu morda predstavljale tudi ležarine na bančne depozite nad 100.000 evrov. Te so že uvedle banke, ki predstavljajo več kot polovico bančnega trga.
Ena od alternativnih naložb so nepremičnine. Rast cen stanovanjskih nepremičnin tako ob še vedno bistveno manjši ponudbi glede na povpraševanje dosega celo rekordne stopnje, predvsem v Ljubljani. Kar nekaj transakcij z nepremičninami je povsem investicijske narave, to pa le še dodatno dviguje že tako visoke cene.
Druga alternativa so na primer vzajemni skladi, ki v času, ko delniški tečaji v Sloveniji, Evropi in drugod po svetu rastejo, privabljajo obstoječe in nove vlagatelje. Število vlagateljev v slovenske vzajemne sklade se je lani povečalo za skoraj 28.000 na 494.157.
Ob tem je vrednost premoženja v upravljanju slovenskih vzajemnih skladov dosegla rekordnih nekaj manj kot 4,337 milijarde evrov, pri čemer daleč največji delež predstavljajo naložbe v tuje lastniške in dolžniške vrednostne papirje (skupaj nekaj več kot 3,656 milijarde evrov).
Rekordna je bila ob novih neto vplačilih in rasti vrednosti premoženja tudi rast vrednosti sredstev v upravljanju. Dosegla je nekaj več kot 1,101 milijarde evrov. Nazadnje je bilo povečanje vrednosti blizu te ravni na vrhuncu gospodarske in finančne konjunkture v 2007, ko se je ustavilo pri nekaj manj kot milijardi evrov. Po globokem padcu ob izbruhu krize v 2008 je nato v naslednjih letih vrednost trendno postopno naraščala, a vmes kdaj na letni ravni tudi padla.
Neto vplačila v vzajemne sklade so lani dosegla 483,69 milijona evrov, ostala rast premoženja v upravljanju pa tako odpade na rast same vrednosti sredstev. Najvišja neto izplačila so bila marca, ko so se ustavila pri 72,85 milijona evrov, in decembra, ko so dosegla nekaj manj kot 60,52 milijona evrov.
