Vsak peti objekt je zgrajen nelegalno. Taka številka je previsoka. Tako se glasi ugotovitev 55 gradbenih inšpektorjev Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki so v akciji preprečevanja nedovoljenih gradenj 2018 pod drobnogled vzeli predvsem gradnjo na varovanih območjih, kot je Natura 2000, in objekte v gradnji, ne pa tudi že zgrajenih in vseljenih objektov. Akcija je bila usmerjena v nadzor legalnosti gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov.
Na terenu so opravili 914 rednih inšpekcijskih pregledov, kar pomeni, da za izbrane objekte ni bilo podane prijave ali pobude. Pri tem so preverjali, ali se gradnje objektov izvajajo na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj. Ko so ugotovili, da je gradnja dovoljena, pa so preverjali tudi skladnost objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Od skupno 566 uvedenih inšpekcijskih postopkov so prišli do spoznanja, da gre v 108 primerih za nedovoljene gradnje oziroma objekte, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov v akciji preverjenih objektov. Glede na to, da v 42 odstotkih obravnavanih zadev v času poročanja še ni bilo odločeno oziroma ugotovitveni postopek še poteka, inšpektorji predvidevajo, da se bo ta odstotek še povečal. Za primerjavo, gradbena inšpekcija je pri izvedbi identične akcije v letu 2017 odkrila skoraj 20 odstotkov nedovoljenih objektov. Po zaključku postopkov, ki v času poročanja o izvedbi akcije še niso bili končani, se je izkazalo, da je bilo v akciji preprečevanja nedovoljenih objektov v letu 2017 dejansko odkritih 32 odstotkov nedovoljenih objektov, kar prestavlja skoraj vsak tretji objekt.
566 inšpekcijskih postopkov je bilo uvedenih
Sprememba namembnosti na lastno pest
Kaj so ugotovili inšpektorji v letošnji akciji? Rezultati razkrivajo, da so odkrili 62 nelegalnih gradenj po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) in za njih odredili ustavitev gradnje in rok za odstranitev objektov. Enaka usoda je doletela 23 objektov, za katere so na podlagi določb Gradbenega zakona (GZ) ugotovili, da so nelegalni. Na katerih območjih se nahajajo te gradnje, iz inšpektorata niso odgovorili, ker s temi podatki ne razpolagajo, saj njihov informacijski sistem ne omogoča obdelave podatkov po območjih.
Inšpektorji so odkrili še štiri neskladne gradnje, 18 nevarnih gradenj (za katere so odredili takojšnjo prepoved uporabe in rok za njihovo odstranitev oziroma zavarovanje), en nevaren objekt in dva objekta, ki se jima je spremenila namembnost brez gradbenega dovoljenja. Konkretno, v enem primeru se je spremenila namembnost iz enostanovanjske stavbe v gostinski lokal brez ustreznega dokumenta.
Promet z neskladno zgrajenim objektom je prepovedan
Prvega junija je začel veljati gradbeni zakon, ki določa, da je promet z neskladno zgrajenim objektom ali nelegalnim objektom ničen oziroma prepovedan. V takih nepremičninah živimo še danes, saj smo Slovenci pred leti radi zidali prizidke in jih ne legalizirali. Strokovnjaki na področju nepremičnin pojasnjujejo, da zakon predvideva možnosti legalizacije, vendar so poti prepredene z birokratskimi posebnostmi.
Brez imenovanja odgovornega vodje del
V nadzoru so opazili tudi manjše nepravilnosti pri sami gradnji. Večina se je nanašala na nezagotavljanje obveznega nadzora pri gradnji objektov, na nepravilnosti pri zakoličbi objekta, neimenovanje odgovornega vodje del, neobstoj zavarovanja odgovornosti, nepopolno označitev gradbišča z gradbiščno tablo, nezagotavljanje projekta za izvedbo in nespoštovanje zahtev udeležencev pri graditvi objektov (ni bilo dogovora v pisni obliki).
Gradbeni inšpektorji so kršitelje udarili tudi po žepu, saj so izdali pet odločb o prekršku, skupna višina izrečenih glob je bila 16.500 evrov, in osem plačilnih nalogov - skupna višina izrečenih glob je bila 5150 evrov. Kot primer, v katerem so nekomu izreklo globo, so navedli investitorja, ki je začel gradnjo objekta, pa pred začetkom del ni razpolagal s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem.
Za komentar glede ugotovitev gradbenih inšpektorjev smo povprašali stroko iz vrst gradbenih inženirjev. Eden izmed njih nam je zaupal, da je presenečen nad tem, da je toliko nelegalnih gradenj pri nas. Po njegovem se vzrok za nepravilnosti, kot so recimo zakoličbe objektov in nezagotavljanje projekta za izvedbo (na primer pri enostanovanjski hiši), skriva v preprostem odgovoru - v varčevanju. Marsikateri investitor namreč razmišlja, zakaj bi plačeval za geodeta, ki bi objekt pravilno umestil v prostor z vsemi zahtevanimi odmiki od sosednjih parcel, komunalnih vodov, ceste ..., 500 evrov, če lahko sam z metrom izmeri odmik od sosednjih parcel. A pri tem se lahko zmoti tudi do pol metra. Prav tako pri projektu za izvedbo (PZI) investitor ocenjuje skozi prizmo stroškov - zakaj bi zanjo odštel deset tisoč evrov -, zato potem gradi samo s PGD (zanj je treba odšteti okoli dva tisoč evrov).
