zadnje objavljene

pogledi

več
Michaela Hyskova, učiteljica zgodovine iz Karlovih Varov

mnenje

več

SLOVENIJA

V Sloveniji je približno 3500 bolnikov z multiplo sklerozo, približno trikrat pogosteje prizadene ženske

Tina Recek Tina Recek
03.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Z zmerno telesno aktivnostjo se lahko izboljša potek multiple skleroze.  
Shutterstock

Pred sedmimi leti, ko je bralka iz Ormoža štela rosnih 22 let, so ji odkrili multiplo sklerozo. A ob prvih znakih ni nanjo pomislila. Začelo se je nedolžno. Sredi predavanja ji je z rok padel kemični svinčnik. Prešinilo jo je, da je zgolj nerodne narave, in dogodku ni posvetila posebne pozornosti. Nakar so ji začeli padati iz rok še ključi, začela je šepati, v nekem trenutku ji je tudi ohromela ena stran telesa. Zaradi te ohromelosti se je navsezadnje odpravila k zdravniku, ta pa ji je predlagal, da opravi magnetno resonanco in ji, medtem ko čaka, da pride na vrsto, priporočal vitamin B-kompleks. Preiskava je razkrila, da ima multiplo sklerozo.

Šok ob diagnozi

Diagnoza jo je sprva šokirala, saj je vedela, da bolezen velja za neozdravljivo. O njej tudi ni želela ničesar prebrati. Sčasoma se je z njo sprijaznila, si poiskala službo in opravila izpite. Od postavitve diagnoze je jemala zdravila, ki so ji precej pomagala. Zdaj dobiva biološka zdravila in bolezen ne napreduje. "Se pa hitreje utrudim, vročino slabo prenašam, imam težave s koncentracijo, spominom, občasno občutim bolečine v kosteh. To so zdravstvene težave, ki me spremljajo. Upam, da tako ostane v prihodnje, vendar se zavedam, da lahko pričakujem napredovanje bolezni," izpostavi sogovornica in pripomni, da jo je bolezen naučila, da sebe postavi na prvo mesto. "Kadar v družbi ne morem ali preprosto ne želim več posedati, se vljudno poslovim in odpravim domov. Velikokrat se ljudje silimo, da ostajamo v družbi ali na zabavah ob tistih, ki nam jemljejo energijo in nas ne osrečujejo. Sama poskušam gledati le nase in mi je popolnoma vseeno, kako se kdo počuti, če odidem iz družbe," zaključi bralka.

Estera Žalik, klinična psihologinja: "Zanikanje je eden od obrambnih mehanizmov, ki ima funkcijo preživetja." 
Osebni arhiv

Da je sogovornica zbolela mlada, ni redek primer. Kot pojasni nevrolog in vodja Centra za multiplo sklerozo na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Gregor Brecl Jakob, je multipla skleroza bolezen mladih odraslih, največkrat starih od 20 do 40 let. Trenutno je v Sloveniji približno 3500 bolnikov z multiplo sklerozo. Pogosteje zbolevajo ženske, in sicer približno trikrat pogosteje. Najpogostejša oblika je tako imenovana recidivno remitentna multipla skleroza, ki poteka v obliki poslabšanj in izboljšanj. Med posameznimi poslabšanji bolniki na začetku bolezni največkrat nimajo večjih nevroloških težav. S ponavljanjem poslabšanj se prične nevrološka prizadetosti kopičiti. Največkrat se poslabšanja kažejo s poslabšanjem vida na enem očesu, z občutki mravljinčenja v udih ali pojavom šibkosti. Redkeje se opažajo nevrološki simptomi, na primer motnja ravnotežja in dvojni vid.

Genske in hormonske razlike med spoloma

Manjšina bolnikov ima primarno progresivno multiplo sklerozo. Ti so ob postavitvi diagnoze nekoliko starejši, okoli 40 let. V tem primeru enako pogosto zbolevajo moški kot ženske. Največkrat se ta oblika kaže z napredujočimi težavami s hojo, lahko pa se kaže s katerimi koli napredujočimi nevrološkimi simptomi. Na vprašanje, zakaj bolj pogosto zbolevajo ženske, nevrolog odgovarja, da to ni dokončno raziskano. Predvideva se, da gre za genske in hormonske razlike med spoloma, ki privedejo do večje nagnjenosti žensk k avtoimunskim boleznim.

Čeprav multipla skleroza velja za neozdravljivo bolezen, jo lahko z dostopnimi zdravili zelo uspešno zaviramo. "Tukaj je pomembno zgodnje zdravljenje. Zelo smo uspešni pri obliki z izboljšanji in poslabšanji, manj pa pri primarno progresivni. Na srečo smo v zadnjih letih priča precejšnjemu napredku pri možnostih zdravljenja. Na voljo so namreč različna, tudi biološka zdravila, ki imajo vsako svoj način delovanja in s tem tudi različno učinkovitost in varnost," pravi zdravnik in doda, da so med drugimi dejavniki, s katerimi lahko bolniki izboljšajo potek bolezni: zdrava mediteranska prehrana, zmerna aktivnost, opustitev kajenja in ustrezna telesna teža.

Ob postavitvi diagnoze neozdravljiva bolezen prihodnost postane neznana, nenapovedljiva. Pri tem multipla skleroza ni izjema. Estera Žalik, klinična psihologinja iz UKC Maribor, razloži, da se pri bolnikih zamaje občutek varnosti. Doživijo stres, čustveno obremenjenost, pri kateri pa poleg narave bolezni veliko vlogo odigrajo njihova osebnost, socialne življenjske okoliščine (služba, krog svojcev in prijateljev), pričakovanja, življenjske vrednote in veščine spoprijemanja s težavami. Zboleli gre skozi proces žalosti, pospremljen z različnimi fazami. "Ni nujno, da so vse faze enako intenzivne, enako dolge in da se sploh pojavijo. Na splošno pa se strokovnjaki strinjajo z naslednjimi fazami; prva je faza šoka ob seznanitvi z diagnozo. V fazi zanikanja je informacija o bolezni, načinu zdravljenja in prihodnosti za bolnika prehuda in je ne more sprejeti. Tako se zateče v zanikanje. Zanikanje je sicer eden od obrambnih mehanizmov, ki ima funkcijo preživetja. A za uspešno zdravljenje je nujno, da bolezen sprejme, saj bo le tako sodeloval pri zdravljenju," še pove Žalikova. Nadaljuje, da obstaja še faza depresivnosti, kjer se pojavita na primer vprašanji Zakaj jaz?, Kaj sem naredil narobe? Bolnik se počuti degradiranega, tudi nevrednega življenja.

V naslednji fazi, to je v fazi jeze, se žalost lahko brez vidnega opozorila prevesi v jezo, celo agresivnost. Po besedah klinične psihologinje spoznanje, da življenjski cilji, kot si jih je bolnik zamislil, najverjetneje niso dosegljivi, povzroča veliko stisko in prepričanje, da življenje ni pravično. V fazi sprejemanja pa se bolnik navaja na nov način življenja. Vključenost v skupino ljudi z enako boleznijo mu pri tem dodatno pomaga.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?