V Sloveniji imamo tri javne univerze, vse kaže, da bomo dobili še dve, Gorenjce pa zanima mariborska fakulteta

Trenutno imamo v Sloveniji tri javne univerze, a vse kaže, da bi lahko, če bo vlada s pobudami soglašala, dobili še dve. Potem ko je pred pol leta na ministrstvo za izobraževanje prispela pobuda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu za ustanovitev javne univerze na Dolenjskem, so se oglasili še z Gorenjskega. Svet gorenjske regije je na vlado, ministrstvo in državni zbor naslovil pobudo za ustanovitev gorenjske univerze. Župani gorenjskih občin in tamkajšnji gospodarstveniki so prepričani, da bi z ustanovitvijo univerze Gorenjska "dolgoročno izobraževala kvalificirane kadre, ki jih podjetja nujno potrebujejo", so zapisali pobudniki, ki osnovo za univerzo vidijo v štirih fakultetah, ki delujejo na tem območju.

Na kranjski občini, od koder je prišlo sporočilo, nam več podrobnosti niso želeli predstaviti, češ da mora pobudo najprej podpreti vlada, je pa bil bolj zgovoren direktor Regionalne razvojne agencije BSC Kranj Rok Šimenc. Potrdil je, da si želijo javne univerze - zasebne so prav tako tri -, na kateri bi mladi pridobivali tehnična in ekonomsko znanja. "Tukajšnje gospodarstvo občuti pomanjkanje kadra s področja tehnike in informacijske tehnologije," pove in pojasni, da so trenutno v pogovorih s kranjsko Fakulteto za organizacijske vede, ki je članica Univerze v Mariboru, s Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, Visoko šolo za hotelirstvo in turizem na Bledu in z Biotehniškim centrom v Naklem, v okviru katerega deluje višja šola in ne visokošolski zavod. Šimenc tudi potrdi, da je pobudo za ustanovitev univerze podprl predsednik vlade Janez Janša na lanskem regijskem obisku vlade. Šimenc se zaveda, da jih do ustanovitve univerze čaka še dolga pot. "Upamo pa, da bo pobudo podprla še ta vlada," je dejal.

Delovna skupina že v nastajanju

V Novem mestu, kjer deluje tudi zasebna univerza, so korak pred Gorenjsko. Vlada je že sprejela pobudo Fakultete za informacijske študije (FIŠ), ki jo vodi Matej Makarovič, častni predsednik podmladka SDS, predsednik upravnega odbora pa je Borut Rončević, še eden od zvestih podpornikov SDS, ki si od trenutne vlade obeta koncesijo za Fakulteto za medije. V sklepni fazi je tudi že imenovanje delovne skupine, ki bo pripravila elaborat za ustanovitev univerze, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje. FIŠ - ustanovljena v času prve Janševe vlade - bi v novo javno univerzo vključila še zasebno Fakulteto za industrijski inženiring in Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, ki jo je do leta 2018 vodil kmetijski minister Jože Podgoršek. Slednji je državni zbor jeseni lani podelil status samostojnega visokošolskega zavoda, s čimer bo dobila proračunski denar. Enako bo z univerzama, če bodo izpolnjevale pogoje za ustanovitev. Za preverjanje slednjih je odgovorna Nacionalna komisija za kakovost v visokem šolstvu, v njej pa se niso želeli opredeliti do vprašanja, koliko univerz glede na število prebivalcev je zadostno. So pa zapisali, da v Sloveniji deluje 40 samostojnih visokošolskih zavodov in njihovo združevanje v univerze "bi lahko prispevalo k dvigu kakovosti visokega šolstva", če bodo zadostili pogojem za ustanovitev univerze.

Jana Javornik, nekdanja direktorica direktorata za visoko šolstvo, ki predava tudi na tujih univerzah, poudarja, da so univerze lahko pomemben partner lokalnih skupnosti ter lokalnega in nacionalnega razvoja, kadar ponujajo kakovostne in relevantne programe in aktivnosti. "Vendar je Slovenija premajhna za princip univerze v vsako regijo, zlasti kadar v regiji ni dovolj razvitega trga dela z ustreznimi absorpcijskimi kapacitetami. Gre za nepremišljeno širjenje mreže univerz, brez resne analize potreb, vzdržnosti financiranja, gibanja prebivalstva, analize dolgoročnih učinkov na lokalni razvoj," pojasnjuje. In opozarja, da ostaja odprto vprašanje, od kod in kako se bodo financirale vse nove visokošolske institucije in predvsem, kako bo Slovenija zagotavljala stabilno financiranje. V luči neugodnih makroekonomskih gibanj v bližnji prihodnosti na ravni celotne EU Javornikova meni, da se bo sistem kmalu soočil z resno krizo, tudi kadrovsko, na katero ni pripravljen. "Namesto pametne reforme visokega šolstva se pred našimi očmi odvijajo dezinvesticije in razpršitev javnih sredstev, kar pomeni nadaljnjo slabitev slovenskega visokega šolstva in znanosti."

Krepiti obstoječe javne univerze

Temu pritrjuje tudi nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber in pravi, da nimamo akademskega potenciala ne v številu študentov ne v številu predavateljev za tolikšno število univerz. Vlada in v njenem imenu ministrstvo za izobraževanje bi morala jasno povedati, kaj je interes države - imeti čim več univerz, katerih diplome ne bodo imele velike vrednosti, ali je naš interes zagotavljati mladim kakovosten univerzitetni študij.

"Mi nimamo 20 milijonov prebivalcev, ampak le dva milijona, zato bi se vlada morala zahvaliti za pobudo in jasno povedati, da pogojev za ustanavljanje novih univerz ni." Že pri goriški in primorski univerzi se, pravi Gaber, jasno kaže, da imata vsaj na delu študijskih programov deficit, kar bi jima na dolg rok lahko povzročalo težave. In ob tem izpostavi, da na Finskem, ki je glede izobraževanja svetel zgled v Evropi, že združujejo univerze, saj morajo te, če želijo imeti odlične diplomante, zagotavljati visokokakovostno znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo. "In krepitvi tega pri že obstoječih javnih univerzah bi se morala posvetiti vlada," je jasen Gaber.