Policisti so pripravljeni na sodelovanje z vodstvi šol, da bi se skupaj dogovarjali o možnostih zgodnjega odkrivanja tveganja za morebitne pojave nasilja.
Z ministrstva so sporočili, da je odgovornost vseh, ki so vpeti v izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, da spoštujejo predpisane protokole obravnave nasilja v šolah, ob tem pa pristope glede na dogajanje ves čas izboljšujejo. "Moralna dolžnost vseh tistih, ki vzgajajo in izobražujejo otroke, tako doma kot v šoli, pa je, da poskrbijo za varno, urejeno, zdravo in spodbudno okolje, v katerem bodo imeli otroci in mladostniki kar največ možnosti za zdrav in vsestranski osebni razvoj," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Naša dolžnost je, da v slovenskih v šolah postanemo še pozornejši na vse oblike pojavov, ki bi pri učencih ali dijakih utegnili nakazovati težave, ki bi jih sčasoma lahko občutili kot nepremostljive in bi jih morebiti lahko pahnili tudi v usodna dejanja," menijo na ministrstvu. Dodali so, da zato sodelujejo z vsemi pristojnimi institucijami, ki delujejo na polju zgodnjega odkrivanja in preprečevanja nasilja, tako v šolskem prostoru kot zunaj njega.
Ministrstvo je danes ravnateljem osnovnih in srednjih šol poslalo okrožnico s prošnjo, da se "poslušamo, sprejemamo in konstruktivno pristopamo k reševanju vprašanj in stisk vseh, vključenih v šolski prostor".
V sporočilu za javnosti so zapisali še, da je njihov skupni cilj vsem učencem, dijakom, staršem in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavljati občutek varnosti, ki je osnovni pogoj za normalno delujoče šolsko okolje.
Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju so se sicer dolžni odzvati na vse oblike nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v primerih nasilja nad otroki v družini, pri tem pa so jim v pomoč različni sprejeti protokoli, pravilniki in smernice, je objavljeno na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ministrstvo izvaja tudi izobraževanja.
Nasilje v šolah je mogoče pomembno zmanjšati z ustvarjanjem varnega in spodbudnega učnega okolja, torej z vzpostavljanjem dobrega počutja in klime v vzgojno-izobraževalnih zavodih. To pomeni polno vključenost otrok v vzgojno-izobraževalni proces in v dejavnosti, ki jih otroci oziroma učenci doživljajo kot smiselne in se v njih počutijo varne, sprejete in vključene, je objavljeno na spletni strani ministrstva.
Ob tem so na ministrstvu svojcem žrtev tragičnih dogodkov v Srbiji izrekli sožalje.
Predsednik združenja ravnateljev pri preprečevanju ekscesov v šolah stavi na družino
Ob tragediji v Beogradu so se tudi v Sloveniji pojavili pozivi k razmislekom o šolskem sistemu, ki bi bil bolj pozoren na otroke. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan pravi, da so njihove možnosti omejene. Otrok vzorce vedenja pridobi v družini, je opozoril za STA.
Pečan meni, da je iluzorno pričakovati stoodstotno pripravljenost šol na dogodke, ko je bil sredin strelski napad učenca na beograjski šoli. "Nikjer na svetu šole niso pripravljene na kar koli takšnega, ker tudi ne morejo biti," je zatrdil.
Šole se po njegovih navedbah lahko hermetično zaprejo, imajo varnostnike in kamere, a še vedno ne bodo popolnoma varne, kar po njegovih besedah kaže tudi beograjski primer, kjer je bil med žrtvami tudi varnostnik. "S praktičnimi ukrepi lahko do neke mere zmanjšamo verjetnost za ekscesne dogodke, to pa je na žalost tudi vse," ugotavlja.
Se pa na šolah že zdaj veliko pogovarjajo o primernosti in sprejemljivosti določenih ravnanj, je zagotovil.
Ob vprašanju, kdo lahko kaj naredi za čim manjšo verjetnost takih dogodkov, pa stavi na družino. Ob tem pa se strinja z nekaterimi ocenami, da je družinsko življenje pri nas že dlje časa v "totalni" krizi.
Otroci po njegovih besedah v družini pridobijo vrednote, prav tako se v družini naučijo načina vedenja. Poudaril je, da morajo biti starši odgovorni, a po drugi strani opaža, da je neodgovornih staršev ogromno.
Konkretno izpostavlja tudi dostopnost mladih do spornih vsebin na spletu. Skrbijo ga zlasti družbena omrežja, kjer je najti tudi zapise, ki slavijo napadalce. "Starši, ki ne poznajo uporabniških imen in gesel profilov, ki jih uporabljajo njihovi otroci, so neodgovorni od prvega do zadnjega," je kritičen. Dokler starši ne bodo imeli pod nadzorom otrokove uporabe interneta tako ne pričakuje sprememb.
"Ne dovolimo, da bodo ostali neuslišani in osamljeni"
Kritičen je tudi do medijskega poročanja o tovrstnih dogodkih, saj po njegovi oceni mediji prevečkrat glorificirajo napadalce. Otroci pa te informacije dojemajo drugače kot zreli odrasli, je pojasnil.
V Učiteljskem in vzgojiteljskem društvu - gibanju za ustanovitev učiteljske zbornice so medtem z javnim pismom pozvali k prevetritvi sistema poučevanja v javni šoli. Prav tako je treba po njihovi oceni na novo ovrednotiti odnos učitelj - učenec in šola - starš. Nenazadnje izpostavljajo, da je treba prisluhniti otrokom. "Ne dovolimo, da bodo ostali neuslišani in osamljeni tako s strani šole kot staršev," so pozvali.
Spomnili so, da je bilo že ustanovljeno Nacionalno svetovalno središče za otroke in mladostnike, ki naj bi zagotavljalo brezplačno svetovanje in pomoč otrokom, mladostnikom in staršem v primeru nasilja na šoli ali drugih oblikah nasilja. Vendar se šole in starši po njihovih navedbah malo obračajo nanj. Vsekakor pa bo potrebnega še veliko dela in analiz, da se nasilje na slovenskih šolah zmanjša ali odpravi, ugotavljajo.
