Sneg, ki je v zadnjih dveh tednih pobelil slovenske hribe in gore, kar vabi, vendar je obisk gora v zimskem času zelo zahteven. Razmere so bolj nepredvidljive kot poleti in prinašajo številne pasti, zato je treba imeti veliko znanja, izkušenj in tudi primerno opremo, so ob začetku zimske sezone na terenski tiskovni konferenci na Pokljuki opozorili inštruktorji in reševalci Planinske zveze Slovenije (PZS).
Poleg primerne obutve in oblačil, tople pijače v termo steklenici, planinskega zemljevida, prve pomoči, sončnih očal, naglavne svetilke med obvezno opremo sodijo dereze, cepin in čelada ter plazovni trojček z žolno, sondo in lopato. Za tiste, ki so pogosti obiskovalci gora in turni smučarji, se svetuje tudi plazovni nahrbtnik. A vso to opremo, ki je danes lahko dostopna in si jo ljudje tudi nabavijo, je treba znati uporabljati, je opozoril alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi in še dodal, da so dereze in cepin lahko zelo nevarna pripomočka, če ju ne znamo uporabljati. Prav tako je nujno pred obiskom gora, kamor nikoli ne gremo sami, preveriti, ali lavinska žolna pravilno deluje, da vas v petnajstih minutah, ki so odločilne za preživetje, tisti, ki so z vami, izkopljejo izpod plazu.
Poleg opreme so ključni pri obiskovanju gora tudi v zimskem času znanje in izkušnje, zato naj začetniki svoje prve korake naredijo s pomočjo ustreznega usposabljanja in primerno usposobljenih vodnikov. "Sama teorija ni dovolj, slediti morata praksa pod strokovnim vodstvom in postopno nabiranje izkušenj," je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Ob tem je še pojasnil, da imamo pri nas dve skupini strokovno usposobljenih kadrov na tem področju; prvi so gorski vodniki, vključeni v Združenje gorskih vodnikov Slovenije, drugi pa vodniki PZS, ki so vpisani v razvid strokovnih delavcev v športu.
Cepin in dereze sta lahko zelo nevarna pripomočka, če ju ne znamo uporabljati
Pred vsakokratnim obiskom gora je treba tudi preveriti, kakšne so vremenske razmere, in se odločati glede na svoje sposobnosti. "Nič ni narobe, če se v neki točki odločimo, da ne gre več varno naprej, ter se obrnemo in vrnemo v dolino. S tem celo izkažemo večjo stopnjo zrelosti, izkušenosti in osebne odgovornosti," je dejal Omerzu. In pri tem s kolegi opozoril, da marsikoga zimska tura premami zgolj zaradi objavljene fotografije na družbenih omrežjih.
Razmere v gorah so zdaj takšne, da je nad 2000 metri nadmorske višine že meter snega, nevarnost snežnih plazov pa se giba med drugo in tretjo stopnjo od skupno petih, zato zlasti tistim z manj izkušnjami odsvetujejo obisk gora. Dodatno nevarnost predstavljajo, tako Šerkezi, napihan sneg, močan veter in hitre spremembe temperature. Marsikje sneg tudi ni sprijet s podlago, kar še poveča nevarnost plazov.
Ob vsem tem pa je pri obisku gora treba biti obziren in odgovoren do narave in živali, ki so pozimi še zlasti občutljive na zunanje vplive. Zato se, tako Martin Šolar, podpredsednik PZS, držimo ustaljenih poti in se izognimo predelom, ki jih živali uporabljajo za počivanje in prehranjevanje.
