Premier Robert Golob je v ponedeljek v parlamentu odgovarjal na poslanska vprašanja v zvezi s stavko zdravniškega sindikata Fides, ki traja že od 15. januarja. Predsednik vlade je pred poslanci Fides obtožil, da noče sodelovati na pogajanjih o plačni reformi ter da je raje "vzel za talce bolnike, najšibkejše, najranljivejše in celo invalide". Drži, da je bivši zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan s predstavniki Fidesa januarja lani podpisal stavkovni sporazum, ampak Slovenija se je avgusta lani soočila z največjo naravno katastrofo v svoji zgodovini, je poudaril Golob: "Takrat smo obvestili vse sindikate, da se bo plačna reforma zamaknila in da se bodo njeni učinki premaknili na prvi januar 2025. Vsi ostali razen Fidesa, 45 jih je v javnem sektorju, so razumeli, da je treba zamakniti implementacijo plačne reforme. Fides tega ne razume oziroma tega noče razumeti. Ne zanima jih nič drugega, kot kako izbojevati boljše finančne pogoje zase."

Golob: Plačnih nesorazmerij v zdravstvu ne moremo reševati ločeno

Predsednik vlade je poudaril, da je plačna reforma na mizi in da se plačna nesorazmerja v javnem zdravstvenem sistemu lahko rešujejo samo v okviru stebrnih pogajanj, v katera so poleg Fidesa vključeni tudi vsi ostali reprezentativni sindikati za zdravstvo, kot sta denimo sindikata medicinskih sester in negovalnega osebja. "Samo v okviru stebra lahko naslovimo vse plačne izzive v zdravstvu. Član Fidesa ni nič več vreden kot medicinska sestra v zdravstvu. Vsi si zaslužijo boljše pogoje in višje plače, ampak vsi bodo to dobili naenkrat, nobena posamezna skupina tega ne bo dobila hitreje," je povedal Golob. Po njegovih besedah je do  stavke prišlo, ker je Bešič Loredan prisluhnil pozivom mladih zdravnikov in jim dvignil plače pred ostalimi zdravniki: "Verjamem, da upravičeno, in to je tudi glavni razlog, zakaj se starejši zdravniki, ki so danes večinoma organizirani v Fidesu in ki zahtevajo  bistveno višje povišice zase, počutijo diskriminirane s strani mladih zdravnikov. Ta zgodba nam pove, da plačnih nesorazmerij v zdravstvenem sistemu ne moremo reševati ločeno, ker se bo vedno našla neka skupina, ki bo trdila, da je ostala zadaj."

Na pogajanjih o zdravstvenem stebru, ki se jih v Fidesu zaradi stavke ne udeležujejo, so bile sindikatom po njegovih besedah že predstavljene nove plačne lestvice, odzivi pa so bili pozitivni. "Sam sem se dvakrat sestal s Fidesom, potem pa so sami prekinili te sestanke in zavrnili vse predloge, ki so bili na mizi," je dejal Golob. Premier je potrdil, da so ga predstavniki Fidesa zaprosili za nov sestanek, ki se ga bo udeležil jutri. "Sam nimam težav, da se sestanem z njimi vedno, ko si to želijo, če jih na pogajanja ni, pa se z njimi ne morem pogajati," je izpostavil Golob in dodal, da za agonijo bolnikov ni kriva vlada, ampak Fides z nerazumnim vztrajanjem pri stavki. "Fides se nima namena pogajati o boljših plačnih pogojih za svoje člane in članice, ampak v resnici samo izsiljuje za ozko skupino ljudi. Ker ve, da mu nikoli ne bo uspelo doseči tega, kar si želi, tudi resno ne pristopi k pogajanjem," je še poudaril premier in dodal, da so na vladni strani sicer vedno pripravljeni na pogovore in pogajanja.

Čadonič Špelič: S tem ne boste pripomogli h končanju stavke

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je premierju kot prva zastavila vprašanje v zvezi z zdravniško stavko, je menila, da imajo zdravniki po ustavi pravico do stavke, vlada pa dolžnost, da se z njimi pogaja: "Najdite skupni jezik, ne da iščete, kdo je bolj kriv, da pacienti čakajo. Najdite pot, da boste našli rešitev, ker brez rešitve ni javnega zdravstvenega sistema." Premier je v odgovoru na njeno vprašanje pojasnil, da gre odziv vlade na stavko v več smereh – od reorganizacije izmenskega dela pa do začasnega preklica soglasij za delo v zasebnem sektorju in do razširitve nabora storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. Hkrati je poudaril, da je vlada dolžna, da zagotovi, da tisti, ki ima delno obveznost, slednjo tudi opravlja.

"Ustavna pravica do stavke je žal manj vredna od ustavne pravice do osnovnih človekovih pravic, ki se pacientom danes s strani predstavnikov Fidesa popolnoma neupravičeno kršijo," je poudaril Golob. Čadonič Špelič ob njegovih kritikah na račun sindikata ni ostala ravnodušna: "Vidim, da zdravnikov res ne marate. S tem ne boste pripomogli h končanju stavke." Poslanka Svobode Tamara Kozlovič pa je na drugi strani poudarila, da je glede na zadnje nastope predstavnikov Fidesa v medijih dobila občutek, da je glavni cilj zdravniška sindikata poleg višjih plač zdravnikov tudi rušenje aktualne vlade: "Mislim, da je to spregledalo že več kot 75 odstotkov državljank in državljanov, ki stavke Fidesa na način, kot se izvaja danes, seveda ne podpirajo."

"Spregledal sem, da je v zdravstvenem sistemu prišlo do zlorab"

Premier je poudaril, da se mu zdi neverjetno, da se v Fidesu ne udeležujejo stebrnih pogajanj o plačni reformi, saj da so s tem v resnici pustili na cedilu vse zdravnike in zdravnice. Po njegovih besedah je zdravniška stavka razkrila tudi določene "rak rane", ki jih v zdravstvenem sistemu v 30 letih nihče ni želel nasloviti. "Mogoče je to celo dobro za krepitev javnega zdravstva, saj se zdaj kaže, da je z reorganizacijo izmenskega dela mogoče poseči v nekatere anomalije v sistemu, ko odpirajo pri sosedih programe, ki tam nimajo kaj iskati, zato da lahko tam popoldne opravljajo dodatno delo. Pogajalci so mi v obraz vrgli, da so čez vikend že oddelali svojih 48 ur dežurstev in da jim ta teden ni treba več delati. Tudi jaz sem spregledal, da je v tem javnem zdravstvenem sistemu prišlo do zlorab – do zlorab nadur, zlorab dežurstev in do zlorab v organizaciji dela," je dejal Golob.

Kot je izpostavil, bo odziv na stavko zelo dober način, kako nasloviti prej omenjene anomalije v zdravstvu: "Mogoče bo kakšen direktor tudi zaradi tega ugotovil, da ne zmore več opravljati svojih nalog, ampak vlada je dolžna ukrepati. Sprejeli smo ukrepe, nazadnje odlok o storitvah, ki jih je treba izvajati med stavko, in na tem bomo vztrajali." Po njegovih besedah je vlada odlok, s katerim so določili, katere zdravstvene storitve morajo zdravniki opravljati v času stavke, sprejela šele v četrtek, saj so upali, da bo v vrstah Fidesa prevladal razum. Ob naštevanju vladnih ukrepov za ureditev razmer v zdravstvu je Golob tudi omenil pripravo interventnega zakona, za katerega ne dvomi, da bo potrjen. Podrobnosti o njem ni razkril.

Gruban: Fides in vlada drug drugega ne bi smela spravljati v kot

Pa si premier Golob v trenutnih razmerah lahko privošči tako ostro komunikacijo do Fidesa? "Dvomim, da je to lahko koristno. Mislim, da je ta zgodba šla že predaleč, saj niti ena niti druga stran ne upoštevata esencialnih zakonitosti strategije pogajanj zmaga-zmaga, ki je najbolj uveljavljena v svetu. V veliki meri je s tem seveda začel Fides, ko je začel zelo žaljivo in vnaprej napadati drugo stran, in to samo spodbuja drugo stran, da se odzove na podoben način. Zdaj je ta zadeva že prešla v fazo igre ničelne vsote, kjer si ena in druga stran prizadevata za to, da je potrebno zmagati ter potolči in premagati drugo stran. To ne bo šlo, to ni pravi pristop, bojim pa se, da po zaslugi enih in drugih, predvsem pa Fidesa, zdaj ni več poti nazaj v položaj zmaga-zmaga," pojasnjuje strokovnjak za komuniciranje Brane Gruban.

Zadnje upanje za izhod iz sedanje situacije bi lahko predstavljala mediacija, a se Gruban boji, da se tudi ta možnost odmika, ker je Fides najprej zahteval mednarodnega mediatorja: "To je spet izzivanje, žalitev in diskreditacija druge strani, na tak način se ne more priti do položaja zmaga-zmaga." Ko gre za vlado, pa Gruban meni, da slednja ne bi smela sprejeti vržene rokavice s strani sindikata, saj se s tem oži manevrski prostor za obe strani. "Ne Fides ne vlada ne bi smela drug drugega dobesedno spravljati v kot. To ni zmaga, zmaga je lahko samo, če pridejo do nekih skupno sprejemljivih rešitev, ki so v interesu pacientov. Bojim pa se, da jih je vse manj," še dodaja strokovnjak za komuniciranje.