V družinah je leta 1981 živelo 88 odstotkov prebivalcev Slovenije, leta 2021 je ta delež znašal 80 odstotkov. V 40 letih se je zmanjšalo tudi povprečno število otrok v družinah, delež družin brez otrok pa se je povečal za skoraj polovico, kažejo podatki, ki jih je pred mednarodnim dnevom družin, 15. majem, posredoval statistični urad. V Sloveniji statistika podatke o družinah spremlja od leta 1981. Statistični podatki kažejo, da sta se v tem času spremenila družba in način življenja prebivalcev Slovenije, ugotavljajo na statističnem uradu.
Od leta 1981 se je pri nas več kot podvojil delež ljudi, ki živijo sami, povečal pa se je tudi delež članov v skupinskih gospodinjstvih ali skupnostih, ki statistično ne štejejo za družino. Povečanje deleža prebivalcev, ki živijo sami, je povezano s staranjem prebivalstva. Delež najstarejšega prebivalstva, starega 80 ali več let, se je v zadnjih štirih desetletjih potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki v največji meri živi sama ali v skupinskih gospodinjstvih, kamor sodijo domovi za starejše.
Med tistimi, ki v Sloveniji živijo sami, je tudi veliko tujih državljanov. Pogosto gre za moške, ki so se priselili sami, da bi se tu zaposlili. Samo v zadnjih desetih letih se je delež tujih državljanov med prebivalci podvojil, ugotavljajo na statističnem uradu.
V štirih desetletjih se je z 21 na 30 odstotkov povečal delež družin brez otrok, zmanjšal pa se je delež družin z dvema ali več otroki. Včasih je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes ima dva otroka vsaka četrta družina.
Tudi delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je zmanjšal z desetih na šest odstotkov. Delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak in je lani znašal 39 odstotkov. Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,7 na 1,56.
Tudi povečanje deleža družin brez otrok je delno mogoče povezati s podaljševanjem življenja in staranjem prebivalstva. Danes namreč več parov skupaj dočaka starost in tako dalj časa tvori družino, navajajo statistiki.
Leta 1981 so 63 odstotkov vseh družin predstavljale družine zakoncev z otroki. Tudi lani je bil ta tip družine najpogostejši, a je predstavljal le tretjino vseh družin. Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki pa je v štirih desetletjih narasel z enega na 13 odstotkov, delež enostarševskih družin pa s 14 na 23 odstotkov.
V štirih desetletjih se je povečal tudi delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze; od leta 2007 se zunaj zakonske zveze rodi več kot polovica otrok. Podobne družbene spremembe je zaznati tudi v povečanju deleža družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok. Leta 1981 je bilo takšnih en odstotek, lani pet odstotkov, še dodajajo na statističnem uradu.
