Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake. Inflacijo so najbolj dvigovale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Povprečna letna rast cen je bila 2,4-odstotna.
K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za štiri odstotke), je danes objavil statistični urad.
V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale za 4,5 odstotka višje cene zavarovanj, na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je bila decembra lani dvoodstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen 0,1-odstotna.
Obseg prodaje oktobra manjši kot septembra
Obseg prodaje se je oktobra na mesečni ravni za 1,2 odstotka zmanjšal. V trgovini se je sicer povečal za 1,5 odstotka, a je 3,4-odstoten padec v storitvenih dejavnostih skupen obseg prodaje potisnil navzdol. Prodaja je najbolj upadla v poslovanju z nepremičninami, izhaja iz danes objavljenih podatkov statističnega urada.
Pri storitvah se je prodaja oktobra mesečno zmanjšala v štirih od šestih skupin dejavnosti. Najbolj, za 5,9 odstotka, je upadla v poslovanju z nepremičninami, sledili so informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 5,5 odstotka), promet in skladiščenje (za 2,3 odstotka) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 0,4 odstotka).
Po drugi strani se je prodaja povečala v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 3,7 odstotka) ter gostinstvu (za 0,7 odstotka).
Medletno se je obseg prodaje oktobra povečal za 2,6 odstotka, od tega v trgovini za 3,5, v storitvenih dejavnostih pa za 2,6 odstotka.
Povečal se je v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 12,4 odstotka), informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 6,9 odstotka) ter gostinstvu (za 2,5 odstotka), zmanjšal pa v prometu in skladiščenju (za 5,0 odstotka), poslovanju z nepremičninami (za 2,8 odstotka) ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 2,5 odstotka).
V prvih desetih mesecih letos je bil obseg prodaje za 1,1 odstotka večji kot v enakem lanskem obdobju. V trgovini se je povečal za 1,9 odstotka, v storitvenih dejavnostih pa za 0,8 odstotka. Pri slednjih je zrasel v štirih od šestih skupin, najbolj v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju nižji
Javnofinančni primanjkljaj se je v tretjem letošnjem četrtletju znižal. Dosegel je 95 milijonov evrov oz. 0,5 odstotka BDP, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 514 milijonih evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Javni dolg je med julijem in septembrom upadel, ob koncu obdobja je bil pri 67,6 odstotka BDP.
Primanjkljaj sektorja država je bil v tretjem četrtletju nižji tudi od enakega obdobja lani, ko je znašal 143 milijonov evrov.
Drugače pokaže primerjava devetmesečnih obdobij. V prvih treh četrtletjih leta skupaj je tako primanjkljaj dosegel 1,16 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v primerljivem obdobju lani, ko se je ustavil pri 642 milijonih evrov.
Konsolidirani bruto dolg države je bil ob koncu tretjega četrtletja pri 46,93 milijarde evrov ali 67,6 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil manjši za 564 milijonov evrov, v deležu BDP pa je upadel za 1,7 odstotne točke.
V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024 se je medtem dolg nominalno povečal za okoli dve milijardi evrov, v deležu BDP pa za eno odstotno točko.
