Potem ko je Slovenija z julijem prevzela predsedovanje Svetu EU, je postalo jasno, da so politične obljube glede boljše letalske povezanosti ostale na papirju. Ta trenutek je recimo na voljo sedem tedenskih terminov za let v Bruselj oziroma na letališče Charleroi. Pri tem pa je ključno, da lahko potnik za en delovni dan v Bruslju zaradi neprimernosti terminov ob povratku porabi kar tri dni. Poleg odvračanja tujih gostov slaba povezljivost tako nalaga na ramena slovenskih potnikov še stroške prenočitev in dnevnic ter izgubo časa. Ključno je tudi pomanjkanje jutranjih letov, na primer v Frankfurt, München, na Dunaj in v Pariz, ki bi omogočali pravočasno prestopanje.
Slovenski letalski mrk
Problematika ni enoznačna. Letalski promet je hudo prizadet zaradi pandemije, poleg tega po potopu Adrie Airways v Sloveniji še naprej nimamo nacionalnega letalskega prevoznika. Pomembno je tudi, da je Slovenija obdana z velikimi evropskimi letališči, recimo v Benetkah, Zagrebu in na Dunaju. To dela brniško letališče manj zanimivo za nizkocenovne letalske prevoznike, ki se osredotočajo na najbolj komercialne linije. Skupek vsega naštetega je pripeljal celo do tega, da je bila Slovenija med oktobrom lani in marcem letos nekaj dni v tednu letalsko povsem odrezana od sveta. Najprej ni bilo letov ob torkih, nato se je letalski mrk za več kot mesec razpotegnil na tri zaporedne dneve, od torka do četrtka.
SimpleFlying poroča, da je po podatkih Fraporta Slovenija v primerjavi s prvo polovico leta 2019 letos v istem obdobju prek Brnika potovalo le 8,9 odstotka potnikov.
Dve leti pred tem jih je v istem obdobju potovalo več kot 700.000.
V prvem polletju letos je bilo število komercialnih letov v balkanskih državah za okoli polovico nižje glede na prvo polovico leta 2019, v državah EU je bil delež v povprečju nižji za dve tretjini, v Sloveniji pa že za več kot tri četrtine.
Spletni portal SimpleFlying poroča, da je po podatkih upravljavca brniškega letališča Fraport Slovenija v primerjavi s prvo polovico leta 2019 letos v istem obdobju prek ljubljanskega letališča potovalo le 8,9 odstotka potnikov. Prek Brnika naj bi torej v prvih šestih mesecih potovalo zgolj 70.000 ljudi. Dve leti pred tem jih je v istem obdobju potovalo več kot 700.000. Podatek skriva vsaj dva negativna učinka. Slovenija je namreč kot prvo turistična, kot drugo pa razvita industrijska država, pri čemer je prestolnica Ljubljana kot poslovno in kulturno središče močno odvisna od dostopnosti.
Velika škoda za poslovni in kongresni turizem
"Pandemija covida-19 je najbolj prizadela prav letalski promet, še posebno medcelinske turistične tokove, od marca 2020 so bile za več mesecev prekinjene številne letalske povezave. Dejstvo je, da povratka in vzpostavitve letalskih linij, kot smo jim bili priča pred pandemijo, ni možno izvesti čez noč," situacijo komentirajo v Slovenski turistični organizaciji (STO) in poudarjajo, da je pred pandemijo okoli desetina tujih turistov v Slovenijo prišla z letalom. Dobre letalske povezave so ob tem še zlasti pomembne za poslovni in kongresni turizem, ki ima visoke multiplikativne učinke. Podatki so v povezavi s tem kritični.
V prvem polletju letos je bilo na primer število komercialnih letov v balkanskih državah za okoli polovico nižje glede na prvo polovico leta 2019, v državah EU je bil delež v povprečju nižji za dve tretjini, v Sloveniji pa že za več kot tri četrtine. Pravzaprav je v tem obdobju le šest držav doživelo večji upad povezljivosti kot Slovenija.
"Še leta 2019 je bilo v Sloveniji realiziranih okoli 16 odstotkov prenočitev s tako imenovanih letalskih trgov (azijski, bližnjevzhodni, ameriški, avstralski, britanski), kar kaže na velik pomen obiska z oddaljenih trgov in prisotnost obiskovalcev iz vsega sveta, kar še posebno velja za destinacije, kakršni sta Ljubljana in Bled," komentira Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije.
Redna letalska linija do Španije
V zbornici zato pozdravljajo prizadevanja Fraporta Slovenija za vzpostavitev novih povezav. Po malo manj kot desetih letih Slovenijo s Pirenejskim polotokom spet povezuje redna letalska linija, od septembra pa bodo na voljo tudi neposredni poleti iz Ljubljane v Dubaj. Je pa to le manjši obliž na večjo, akutno rano. Tudi v zbornici se namreč zavedajo negativnega učinka tega, da še naprej nimamo nacionalnega prevoznika. V zvezi s tem so bile sicer že lani na ministrstvi za gospodarstvo in za infrastrukturo naslovljene pobude za obuditev slovenske letalske družbe. Pogovori so zamrli, zavrnjena pa je bila tudi ideja slovenske vlade, ki je iz zelenega evropskega fonda za okrevanje in odpornost naivno želela počrpati več kot 70 milijonov evrov za ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
