V epidemiji koronavirusa so se precej spremenile razmere v kmetijstvu, kar se najbolj pozna pri spremembah v odkupnih kanalih za domačo govejo živino, katere prodaja se je praktično ustavila, zamude nastajajo tudi pri odkupu prašičev. V soboški, mariborski in ptujski območni enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so zato ministrstvo za kmetijstvo že pozvali k prepovedi uvoza govejega in svinjskega mesa, a na ministrstvu, ki ga vodi Aleksandra Pivec, pojasnjujejo, da gre v primeru prepovedi uvoza ali omejevanja cen za skrajen ukrep, ki ga sicer predvideva interventni zakon, vendar bi ga lahko uporabili samo, če bi bila zaradi epidemije oskrba prebivalstva s hrano resno ogrožena. Slovenija tako ostaja zavezana načelu prostega pretoka blaga v Evropski uniji, pravijo. Tudi v ljutomerski in gornjeradgonski kmetijski zadrugi so opozorili na težave pri odkupu mesa, ki so po njihovem mnenju posledica nenadzorovanega uvoza poceni mesa.
Zastoji pri odkupu živali imajo lahko za rejce daljnosežne posledice
Ministrica poziva k solidarnosti
Pivčeva je že napovedala, da bodo še naprej uresničevali sklep o povečanju blagovnih rezerv, predvsem mleka in mesa, ki so ga sprejeli že na začetku epidemije, s čimer bodo poskrbeli, da se s trga umaknejo morebitni presežki. Težave z odkupom mesa po njenih besedah najbolj prizadanejo kmete, ki na trgu nastopajo sami in nimajo vzpostavljenih dolgoročnih pogodbenih odnosov. Hkrati je pozvala vse člene v agroživilski verigi, da si pravično porazdelijo bremena krize in s tem ohranijo stabilnost v pridelavi in predelavi slovenske hrane. Na ministrstvu pripravljajo še dodatne ukrepe za pomoč kmetijstvu, med drugim želijo s spremembo programa razvoja podeželja omogočiti nove investicije v panogi, predvsem na področju zunajsezonske pridelave sadja in zelenjave. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da so predvideni ukrepi dobri. "Moramo povečati pridelavo domačih zelenjadnic in jo uskladiti z interesi na trgu. Podpiramo pridelavo zelenjadnic vse leto, pri tem glede pridelave različnih vrst zagovarjamo sezonski pristop. Tako bi lahko najhitreje povečali ekonomijo obsega, pridelava v zaprtih prostorih je zanimiva tudi zato, ker imamo vedno več težav zaradi klimatskih sprememb." Režonja tudi poudarja, da bi morali kmetje meso prodati po cenah, kakršne so na trgu dosegli pred epidemijo, in da bi morala država poleg odkupa za blagovne rezerve zagotoviti tudi primerno odkupno ceno.
Trgovci: prodamo največ slovenskega mesa
V Mercatorju pojasnjujejo, da imajo v ponudbi večino mesa slovenskih dobaviteljev. Iz uvoza je samo svinjina, v zadnjem mesecu pa je bil tudi uvoz svinjskega mesa bistveno manjši, pravijo. Prodaja mesa je od začetka izrednih razmer v Mercatorju v povprečju zrasla za 10 odstotkov. Tudi v Sparovih trgovinah se je v tem obdobju prodaja mesa v povprečju povečala za 30 odstotkov. "V naši redni ponudbi že od nekdaj prevladuje meso slovenskega porekla, zato imajo tudi v tem času meso in mesni izdelki slovenskih rejcev prednost v ponudbi na naših policah. Meso iz tujine dokupujemo le v primeru akcij, ko je ponudba slovenskega mesa premajhna in ne zadošča povpraševanju," pravijo. Glede na odgovore je torej težko pričakovati, da si bodo deležniki v prehranski verigi z dogovorom bratsko porazdelili bremena krize.
Industrija opozarja na gospodarske posledice ukrepov
V Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije Slovenije, ki združuje največje igralce mesnopredelovalne industrije v državi, pravijo, da se je po uvedbi ukrepov uvoz mesa pri članicah združenja občutno zmanjšal in da bi morali na vprašanje o uvoženem mesu odgovarjati predvsem trgovci. V slovenski mesnopredelovalni industriji so sicer leta 2018 po podatkih združenja največ mesa uvozili iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Nemčije, manjši del – osem odstotkov – mesa pride iz Španije in Poljske. V strukturi uvoženega mesa ima največji delež svinjsko meso, kar je posledica nizke stopnje domače samooskrbe s tem mesom. Trgovci v obdobju epidemije bistveno manj povprašujejo po mesu domačih mesarjev, tako so v združenju ugotovili 35-odstotni padec prodaje govejega mesa in 40-odstotni padec prodaje svinjskega mesa, trend zmanjšanega povpraševanja pa se že kaže tudi pri perutnini. Podjetja v dejavnosti imajo zaradi poslovanja v kriznih razmerah tudi veliko dodatnih stroškov. "Precej nepredvidljive so še vedno tudi subvencije stroškov dela čakajočih na delo doma in drugi nepredvideni stroški, ki bodo slovensko mesnopredelovalno industrijo slabili še mesece po umiritvi pandemije," pravi generalna sekretarka združenja Ana Ahčin.
Celjske mesnine: "Težave imajo le prostostrelci"
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, meni, da težave niso tako velike, kot jih prikazujejo nekateri kmetje. "Tisti, ki imajo z mesnopredelovalnimi podjetji sklenjen pogodbeni odnos, tudi sedaj nimajo težav. Odkupi potekajo po planu. Težave imajo tisti, jaz jim pravim prostostrelci, ki so prej špekulirali in niso podpisali pogodb, ker so iskali boljše priložnosti. Zdaj, ko so se sosednji trgi zaprli, ko so se zaprle gostilne, hoteli, kamor so prodajali, pa jim živina ostaja. A nismo drugi krivi, če sami prej niso hoteli z nami podpisati pogodb," opisuje Krivec in opozarja, da so takšni rejci velikokrat meso prodajali na sivem trgu, brez higienskega nadzora, brez plačila davkov. In prav to bi po njegovem mnenju tudi bilo treba prej ali slej spraviti v regulatorne okvirje. "Res imamo nekaj uvoza mesa. Vendar smo se skupaj s trgovci dogovorili, da bomo vsi poskušali na trg dati več slovenskega mesa."
Kljub vsemu meni, da bo država kmetom, ki jim živina ostaja na domačem pragu, morala pomagati in agonijo presekati s tako imenovanim interventnim nakupom. Predvsem govedine, ki je sedaj ne morejo več izvažati. (rp)
