Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Svobode zoper izvolitev Stevanovića

V Svobodi so se na ustavno sodišče obrnili po razkritju STA, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću na tajnem glasovanju označen.

Na glasovnicah v podporo Stevanoviću so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.

To je po navedbah Svobode izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ko so posamezne poslanske skupine s točno določenimi simboli označevale glasovnice, je namreč preštetje teh glasov jasno pokazalo sliko, kako je glasovala posamezna poslanska skupina. S tem pa po njihovem prepričanju poslankam in poslancem ni bila zagotovljena možnost tajnega glasovanja.

Ustavnemu sodišču so med drugim predlagali, da omenjeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovljeno glasovanje DZ. Poleg tega so vložili tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ, saj se po njihovem prepričanju v tem primeru nakazuje, da gre za pravno praznino v poslovniku.

Ustavno sodišče jim ni sledilo. Ustavno pritožbo zoper izvolitev Stevanovića je sodišče zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov, so pojasnili v sklepu.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poslovnika DZ pa je ustavno sodišče zavrglo, ker so pobudniki pravni interes za vložitev pobude utemeljili zgolj z vloženo ustavno pritožbo zoper izvolitev Stevanovića. Ker je ustavno sodišče to zavrglo, pa morebitna ugoditev pobudi za oceno ustavnosti poslovnika DZ na njihov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, je utemeljilo sodišče.

Zaradi navedenih odločitev se ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanj, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe in pobude, je v sklepu še navedlo ustavno sodišče.

Stevanović je ob vložitvi ustavne pritožbe ocenil, da za tak korak ni pravne podlage. Po njegovem mnenju je namreč jasno, da ob jasno izraženi volji na glasovnici veljavnosti ni mogoče oporekati.