Jurij Toplak, profesor ustavnega prava, je leta 2012 prosil Državni izpitni center za statistične podatke o rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja in mature po posameznih šolah. Dobil jih je šele dve leti kasneje, ko mu je pritrdilo Upravno sodišče. Februarja 2014 je Alma Mater Eurooaea objavila lestvici osnovnih in srednjih šol na podlagi rezultatov Nacionalnega preverjanja znanja in mature. Ta je dvignila veliko prahu in javnih polemik. Toplak je leta 2014 in 2015 prosil za novejše podatke, a je Državni izpitni center njihovo posredovanje zavrnil. Upravno sodišče je Toplakovi tožbi, s katero je zahteval statistične podatke, pritrdilo, Vrhovno sodišče pa je Toplakov predlog zavrnilo.
Ustavno sodišče je z danes objavljeno odločbo zavrnilo pobudi za oceno ustavnosti določb Zakona o maturi in Zakona o osnovni šoli ter odločilo, da nista v neskladju z ustavo, a pojasnilo, da prepoved razvrščanja šol velja le za državne organe. Za posameznike prepoved ne velja. Ti lahko rangirajo šole.
Ustavno sodišče je tudi zavrnilo Toplakovo ustavno pritožbo o njegovi prošnji za podatke, ker da ni prosil za podatke vsake šole posebej in v obrazložitvi zapisalo, da so prosilci upravičeni do podatkov, ki jih ima Državni izpitni center. Ustavno sodišče je zapisalo, da zakonske določbe upravičencem ne onemogočajo dostopa do informacij "o dosežku posamezne osnovne ali srednje šole na zunanjem preverjanju znanja posebej" in da prepoved ustvarjanja lestvic zavezuje le državne organe.
Klemen Jaklič je v ločenem mnenju soglašal z ostalimi sodniki in sodnicami ter dodal, da so sodniki soglašali, da zakonske določbe "prosilcu pridobitve informacije o rezultatu vsake šole posamezno (pri čemer lahko na podlagi teh podatkov prosilec nato lestvico šol sestavi sam) ne prepovedujejo in jih ima prosilec od pristojnega oblastnega organa vselej pravico dobiti."
