"Ključni cilj ministrstva je brezposelne čim prej vključiti na trg dela," na ministrstvu za delo, ki ga vodi NSi-jev minister Janez Cigler Kralj, med drugim argumentirajo sveženj sprememb s področja socialnih in družinskih transferjev, ki so ga v začetku junija dali v javno razpravo. Trije izmed zakonskih predlogov so v medresorskem usklajevanju, zaradi dodatnih sprememb pa je v javni razpravi znova zakon, ki ureja trg dela. Morebitne pripombe zbirajo še do 6. avgusta. Spremembe se nanašajo na zahtevo po znanju slovenskega jezika za brezposelne osebe. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije predlagajo vnovično podaljšanje zakonskega roka za opravljanje izpita iz slovenskega jezika še do 30. junija 2022, in sicer za tuje brezposelne, ki se jim po interventni zakonodaji rok izteče konec letošnjega leta in jih zavod za zaposlovanje na izpit zaradi omejenih kapacitet ne bo pravočasno napotil. Poleg tega predlagajo ukinitev dvostopenjskega ugotavljanja kršitev iz naslova obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, saj da veljavna ureditev ni prispevala k izboljšanju stanja na trgu dela, ampak nasprotno.
"Nerazumljivo in nelogično." Pasti je veliko
Med spremembami je na področju trga dela najbolj vznemirjala sprememba definicije primerne zaposlitve. Po tej naj bi namreč brezposelni, ki bo na zavodu za zaposlovanje prijavljen šest mesecev, moral sprejeti tudi za dve stopnji nižje delovno mesto od pridobljene izobrazbe, ne glede na ustreznost dela. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko ugotavlja, da bo posameznik, če bo želel obdržati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, primoran sprejeti delo, ki ne bo v smeri njegove izobrazbe: "To pomeni, da bo moral teoretično nekdo, ki ima sedmo stopnjo strokovne izobrazbe, diplomirani pravnik, sprejeti delo za peto stopnjo strokovne izobrazbe, recimo za natakarja." Sprašuje se, za kakšno sporočilo mladim gre; po njegovem obstaja bojazen, da bodo zaposlitev v poklicu, za katerega so se šolali, iskali na tujem. Opozarja, da bo lahko zavod posameznika napotil na praktično katerokoli delo, kar je po njegovem problematično tudi z vidika kvalitete opravljenega dela.
70.742 brezposelnih je trenutno v Sloveniji.
6 mesecev brezposelni bi moral sprejeti tudi za dve stopnji nižje delovno mesto od pridobljene izobrazbe, ne glede na ustreznost dela.
Taka napotitev bi bila izvedena le, če bi se brezposelna oseba s tem strinjala in bi to delovno mesto bilo cilj v zaposlitvenem načrtu.
Prepričan je, da gre za poskus zmanjševanja števila brezposelnih na način, da ceno za slabo učinkovitost delovanja zavoda za zaposlovanje in aktivne politike zaposlovanja "plačajo" ljudje. "Gre za ukrep, ki je nerazumljiv, nelogičen in ki bo med ljudmi povzročil še večje razlike in socialne stiske," meni Zorko. Ter da bodo posamezniki, ki bodo odklonili primerno delo in bodo izbrisani iz evidence, izgubili ne le denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ampak še socialne transferje.
Ministrstvo: Gre za aktivacijo brezposelnih
Predlog zakonov je bil v javni razpravi od 1. do 15. junija, v okviru katere so sindikati podali odziv, pravijo na ministrstvu in poudarjajo, da so predloge posredovali tudi v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, a jih ni obravnaval. Zato kritike o pomanjkanju socialnega dialoga zavračajo. O omenjenem predlogu pa: "Z novo opredelitvijo primerne zaposlitve se zagotavlja pravna podlaga za napotovanje brezposelnih oseb na določena delovna mesta, pri čemer je treba poudariti, da bo napotitev na takšno delovno mesto izvedena le, če se bo brezposelna oseba s tem strinjala in bo določena delovna mesta opredelila kot zaposlitveni cilj v zaposlitvenem načrtu."
Pojasnjujejo, da predlagano ne onemogoča svobodne izbire zaposlitve oziroma poklica, skladnega s posameznikovimi kompetencami in možnostmi zaposlitve. In še: "Treba je tudi poudariti, da so se brezposelne osebe sicer dolžne odzvati na napotitev zavoda na določeno delovno mesto, to je poslati prijavo na delovno mesto, se udeležiti razgovora, ki ustreza zaposlitvenemu cilju, določenemu v zaposlitvenem načrtu, vendar pa je končna odločitev o izbiri delavca vedno na strani delodajalca."
Na ministrstvu zagotavljajo, da je namen predloga čimprejšnja aktivacija brezposelnih, njihova vključitev na trg dela in zmanjšanje prehoda v dolgotrajno brezposelnost. Predloge zakonov bodo v obravnavo vladi poslali predvidoma v drugi polovici avgusta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
