Vladni urad za komuniciranje, ki ga vodi Uroš Urbanija, je objavil svojo redno analizo poročanja RTV Slovenija, tokrat za obdobje med desetim in šestnajstim januarjem. In med analiziranimi informativnimi oddajami, kot so Studio city, Dnevnik, Druga jutranja kronika, Odmevi ..., zagotovo izstopa oddaja Glasovi svetov, ki je na sporedu tretjega programa javnega radia ARS. "V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v 'realnem času'," lahko preberemo v predstavitvi radijske oddaje.
V oddaji so 12. januarja sicer spregovorili o pravici do abortusa, v objavi na spletu pa so vsebino podnaslovili z besedami, da je "Slovenija v odnosu do splava med najbolj liberalnimi državami". In dodali: "Glede na raziskave 72 odstotkov ljudi v Sloveniji podpira pravico do abortusa. Slovenija se tako po naklonjenosti do pravice do izbire uvršča med najbolj liberalne države, s skandinavskimi državami in Francijo. Po številu splavov pa je Slovenija na repu Evrope. 20. stoletje je bilo obdobje izjemnih sprememb na področju seksualnosti in reprodukcije. Redni ginekološki pregledi, zanesljiva kontracepcija in svobodno odločanje o rojstvih otrok so močno izboljšali zdravje in kakovost življenj žensk. V 21. stoletju pa se vračamo v preteklost, saj je žensko telo z vse večjimi pritiski na krčenje reproduktivnih in seksualnih pravic, med njimi najbolj na pravico do abortusa, spet polje boja za enakopravnost. Zakaj? Na to vprašanje celovito odgovarja znanstvena monografija Pravica do abortusa, ki je izšla pri založbi FDV Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z dr. Tanjo Rener in dr. Metko Mencin, ki sta z dr. Ano Kralj, dr. Vesno Leskošek in dr. Mirjano Nastran Ule soavtorici znanstvene monorafije."
In kaj je zmotilo Ukom oziroma Urbanijo, da so omenjeno oddajo uvrstili v svojo redno analizo? "Izrazito enostranski prikaz izjemno pereče tematike. Ker ne gre za propagandno oddajo oz. plačano oddajo, so očitno namensko iz pogovora izključili katerega koli vidnega predstavnika Gibanja za življenja kot najbolj znane organizacije v Sloveniji, ki brani življenja tudi nerojenih otrok," lahko preberemo v analizi.
Kaj o vladnih analizah pravijo Andrej Grah Whatmough, Mirko Štular in Manica Janežič Ambrožič?
Odziv vodstva RTV Slovenija na prejete analize Ukoma
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je v svojem zadnjem poročilu objavila tudi odziv vodstva RTV Slovenija na prejete analize Ukoma.
"Spoštovani, naj uvodoma izpostavimo, da je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki v skladu z zakonom o Radioteleviziji Slovenija opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki se v pretežni meri financira iz RTV-prispevka in temu interesu javnosti moramo slediti. Cilj, ki smo si ga zadali, je doseganje večjega zadovoljstva gledalcev, poslušalcev in drugih uporabnikov naših storitev, ki plačujejo RTV-prispevek in za katere v prvi vrsti sploh pripravljamo vsebine. Glede na zapisano se zavedamo pomembnosti prejetih odzivov, mnenj, kritik in pobud na vsebine RTV Slovenija, ki jih na nas dnevno preko različnih komunikacijskih kanalov (varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev, službe za komuniciranje in neposredno na elektronske naslove ali fizičnopo posti) naslavljajo gledalci, poslušalci, spletni uporabniki in različne institucije. Vselej se trudimo, da se na prejeto ustrezno odzovemo in pojasnimo naše stališče. Naj izpostavimo, da so nekatere pobude uporabnikov RTV storitev zelo dobre in jih z veseljem posredujemo programskim ustvarjalcem v presojo. V zvezi s prejetimi analizami poročanja RTV Slovenija v preteklih mesecih, ki ga je urad za komuniciranje naslovil na generalnega direktorja, oba programska direktorja in predsednika programskega sveta, pojasnjujemo, da smo jih posredovali programskim sodelavcem, ki so jih pregledali in v nadaljevanju posredujemo odziva Radia in Televizije Slovenija. Ob tern pa poudarjamo, da so novinarji in uredniki ter drugi programski ustvarjalci pri svojem delu dolžni spoštovati poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija in programske standarde," je zapisal generalni direktor javnega servisa Andrej Grah Whatmough.
Mirko Štular
Radio Slovenija: Tovrstna gradiva kot oblika pritiska
"Dopise in priložene sezname, ki smo jih od Urada vlade RS za komuniciranje prejeli generalni direktor RTV, v. d. direktorja TV Slovenija, direktor Radia Slovenija in Programski svet RTV Slovenija, smo na Radiu Slovenija podrobno pregledali in ugotavljamo:
- da ne gre za analizo kakovosti poročanja Radia Slovenija nasploh, z različnih področji, pač pa za niz pripomb o 38 posameznih prispevkih (iz 48 skupaj treh dopisov), ki obravnavajo izključno delo vlade in ministrstev oz. ministrov;
- v prejetih seznamih gre za opombe institucije, ki skrbi za komuniciranje Vlade, opombe o načinu oz. obliki poročanja so brez konkretno argumentiranih utemeljitev, prav tako ne upoštevajo konteksta, med njimi so tudi trditve, ki ne držijo.
Službe za komuniciranje (PR-službe) različnih institucij se sicer odzivajo tudi z opombami, z nestrinjanjem ali s kritičnim mnenjem o posameznih objavljenih prispevkih, kar pa praviloma tudi podrobno utemeljijo. Prejete excelove tabele smo obravnavali kot vsako kritično mnenje, preverili smo omenjene prispevke.
Večina navedenih pripomb izpostavlja, da nismo objavili ali iskali odziva 'druge strani', kot je navedeno v tabelah, odziva UKOM ali ministrstev. V domala vseh primerih smo poslušalcem posredovali celovito informacijo, je pa slo za poročanje v nadaljevanjih (naslednjih informativnih oddajah ali poročilih). Razlogi so različni, odziva ni bilo mogoče dobiti ali ga nismo dobili pravočasno (dinamika informativnih oddaj ali poročil je pogosto enourna), ali pa predstavniki vladnih instituciji niso želeli sodelovati. Celovit pregled poročil in informativnih oddaj pokaže, da so bili domnevno manjkajoči odzivi objavljeni v naslednjih oddajah. Ob natančnem pregledu gradiva smo ugotovili tudi, da namreč kar nekaj pripomb tudi ne sledi dejstvom, saj je bila informacija, ki je predmet opombe, dejansko objavljena že v istem prispevku, tako kar nekaj trditev ni resničnih.
Prejete opombe povečini ne upoštevajo postulatov in zakonitosti radijskega novinarskega dela, kot so sosledno poročanje, ažurnost, vsestranskost poročanja, pravila žanrov in podobno, ki jih določajo tudi poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, ta v navedenih primerih niso bila kršena.
Novinarsko delo je sicer regulirano z nizom predpisov in zakonov (Zakon o medijih, Zakon o RTV, Statut RTV Slovenija, omenjena Poklicna merila...), ki predpisujejo tudi celo vrsto možnosti, kako novinarje in uredništva opozoriti na morebitne napake, nedoslednosti ali neprofesionalno poročanje, pa tudi, kako od njih zahtevati, da napako popravijo, odpravijo.
Za nobenega od navedenih prispevkov nismo dobili zahtevka za popravek ali zahtevka za prikaz nasprotnih dejstev, ne zahtevka varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev za obravnavo, kolikor nam je znano, s tem v zvezi ni bilo niti prijave na častno novinarsko razsodišče.
Zato se tovrstna gradiva, kot smo jih prejeli v tern primeru, lahko razumejo predvsem kot oblika pritiska na delo naših programskih ustvarjalcev, da bi poročali skladno s pričakovanji politične institucije, torej kot obliko političnega pritiska, kar pa ni v skladu s spoštovanjem profesionalnih standardov in meril ter tudi ne z medijsko zakonodajo."
Pripravil: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija
Televizija Slovenija: Neutemeljeni očitki
"Prejeli smo dve tabeli, ki jih je z očitki na naše poročanje o aktualnih zadeva v oktobru in začetku novembra pripravil Urad vlade za komuniciranje.
Skrbno smo preučili očitke in ugotavljamo, da so ti neutemeljeni; dejstvo, da jih je UKOM sploh naslovil na vodstvo RTV Slovenija, torej na vodstvo zavoda z institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnostjo, kot jo zagotavlja drugi člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija, pa je za demokratično ureditev naše družbe nedostojno in neprimerno.
Svoje novinarsko in uredniško delo opravljamo v skladu s poklicnimi merili in načeli novinarske etike.
Kar nekaj očitkov je bilo nanizanih, da nismo predstavili mnenja pristojnega ministrstva; ugotavljamo, da gre za primere, ko pristojno ministrstvo zadeve ni želelo komentirati. Prav takoje pri novinarskem poročanju pomembna izbira novinarske vrste in žanra, upoštevati je potrebno tudi poročanje v nizu, torej ko o temi poročamo v več oddajah z različnimi mnenji in sogovorniki. V enem od primerov smo v uredništvu po zahtevi UKOM-a objavili njihov odziv v oddaji Odmevi.
Sicer so pravila in poti glede pritožb na novinarsko delo jasna. Redno in odgovorno odgovarjamo na zahteve, ki jih prejmemo prek pisarne varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev, skrbno preučimo vse zahteve za popravek, prav tako se odzivamo na zadeve, ki se znajdejo na novinarskem častnem razsodišču."
Pripravila: v. d. urednica UPE Informativni program Manica Janežič Ambrožič
