Umar napoved letošnje gospodarske rasti znižal na 1,5 odstotka

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti za letos znižal z 2,4 odstotka na 1,5 odstotka, napoved za prihodnje leto pa z 2,5 odstotka na 2,4 odstotka.

V. d. direktorice Umarja Maja Bednaš
V. d. direktorice Umarja Maja Bednaš
Robert Balen
Datum 12. september 2024 17:15
Čas branja 4 min

Inflacija, ki se je letos občutno znižala, se bo konec leta in v začetku prihodnjega ponovno povišala, dvema odstotkoma pa se bo približala leta 2026.

Napoved letošnje rasti je za 0,9 odstotne točke nižja od spomladanske predvsem zaradi stagnacije investicij in šibkega okrevanja tujega povpraševanja.

"Tuje povpraševanje raste počasneje, kot smo pričakovali spomladi, zlasti so se poslabšali gospodarski obeti v Nemčiji, izvoz storitev upada. Zato pričakujemo, da bo rast skupnega izvoza nižja kot v pomladanski napovedi," je na današnji novinarski konferenci izpostavila v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.

Glede na pričakovano šibko rast aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah za drugo polovico leta po besedah Bednaš pričakujejo nizko tekočo rast izvoza blaga in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih.

V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos napovedujejo stagnacijo, in ne rasti investicij. Investicije države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo letos nekoliko višje kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju letos pričakujejo zmerno rast investicij v opremo in stroje.

Zasebna potrošnja se bo po lanski stagnaciji letos okrepila, podprta pa bo z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma realnega razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov.

Letos na rast zasebne in državne potrošnje po pojasnilih Bednaš vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Ta sprememba vpliva na relativno nižjo rast zasebne in višjo rast državne potrošnje, na ravni BDP pa je učinek nevtralen.

Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja od pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v prvem polletju okrepila izdatke države za blago in storitve.

Uvoz raste hitreje kot izvoz

Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegala rast izvoza.

Umar višjo gospodarsko rast pričakuje v prihodnjem letu, in sicer 2,4-odstotno. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja se bosta okrepili rast izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, rasla bo tudi storitvena menjava.

Okrepile se bodo investicije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, na krepitev gradbene aktivnosti bo med drugim vplivala visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove ter investicijami v okviru porabe sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ob višji realni rasti dohodkov se bo okrepila tudi rast zasebne potrošnje.

Kot so še izpostavili na Umarju, je zaposlenost rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej. Na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile v prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti zaposlenosti, nominalna rast skupne povprečne bruto plače pa se bo v prihodnjem letu zaradi predvidene uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju še nekoliko okrepila, je dodala Bednaš.

Leta 2026 naj bi gospodarska rast dosegla 2,6 odstotka.

Inflacija bo spet zrasla

Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 odstotka) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 odstotka). Umar pričakuje, da se bo inflacija do novembra letos ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov ponovno povišala na 3,3 odstotka. Dvema odstotkoma se bo približala šele leta 2026.

Z uresničitvijo jesenske napovedi so sicer po besedah v. d. direktorice Umarja povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. V domačem okolju so tveganja povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva in zlasti z zmogljivostmi visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.

Z jesensko napovedjo se je na današnji seji seznanila tudi vlada.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Koga boste najbolj pogrešali v novem sklicu državnega zbora?
Urško Klakočar Zupančič.
49%
435 glasov
Miroslava Gregoriča.
1%
7 glasov
Andreja Hoivika.
3%
29 glasov
Dejana Kaloha.
1%
5 glasov
Vido Čadonič Špelič.
9%
80 glasov
Jožefa Horvata.
3%
24 glasov
Anžeta Logarja.
3%
26 glasov
Evo Irgl.
2%
20 glasov
Mojco Šetinc Pašek.
1%
12 glasov
Jonasa Žnidaršiča.
1%
10 glasov
Miho Kordiša.
5%
48 glasov
Mateja T. Vatovca.
2%
19 glasov
Nekoga drugega.
2%
21 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
17%
148 glasov
Skupaj glasov: 884
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.