Ugotovitve raziskave Mladina 2020: Branje meditacijskih knjig in šport ne zmanjšujeta stresa in osamljenosti

Najbolj presenetljiva ugotovitev je demografski upad mladih, ki je 30-odstoten, je dejal sociolog Miran Lavrič. To se odraža tako na primanjkljaju mladih na trgu delovne sile, na zmanjšanju števila brezposelnih mladih in manj mladih v strukturi volivcev. Jim je pa v primerjavi z letom 2010 namenjenih več študijskih programov in neformalnih izobraževanj. So bolj politično aktivni, več jim lahko ponudi tudi mladinska politika.

Bolj politično aktivni, a manj politično zanimivi

Izzivi so povezani s kakovostjo zaposlitve. Za službo so pripravljeni narediti več kot kdajkoli prej, pripravljeni so prijeti za vsako delo, tudi za nižje plačilo, razlaga Lavrič. Ker se je v mlade vlagalo več, so se s tem povečala pričakovanja, mladi so tako ponotranjili individualizacijo in misel, da morajo zase poskrbeti sami, ne zanašajo se na družbo. Povečal se je strah pred neuspehom, je izpostavila sociologinja Danijela Lahe.

V povprečju se dve leti prej odselijo od staršev (pri 27 letih), od njih pa pričakujejo manj pomoči. 15 odstotkov mladih živi zase, od teh, ki živijo pri starših, jih 62 odstotkov tam živi ves čas. Kasneje se odločajo za zakonsko zvezo in družino, več otrok se rodi v izvenzakonski skupnosti. S starši se načeloma dobro razumejo, a ob podrobnejšem pogledu je opaziti polarizacijo. Povečuje se namreč delež tistih, ki se s starši zelo slabo razumejo, in tistih, ki se zelo dobro.

Več časa na spletu, več stresa in osamljenosti

Mladi večino prostega časa preživijo na spletu. So bolj športno aktivni, naraslo je zanimanje za umetnost in kulturo (s 23 odstotkov na 43). Pijejo pa manj alkohola, manj kadijo in manj zlorabljajo substance, je komentiral sociolog Andrej Naterer. Po drugi strani pa je odstotek mladih, ki večkrat tedensko občutijo stres, s 17 odstotkov narasel na 36 odstotkov, več kot potrojil pa se je občutek osamljenosti pri mladih. Opaziti je vzporednico s povečevanjem stresa in preživljanjem časa pred ekrani. Slabši odnosi v kolektivu in družini zagotovo ne delujejo blažilno, je dejal. "Ugotavljamo, da šport in branje meditacijskih knjig ne zmanjšujeta stresa. Blaži ga vlaganje v družinske in prijateljske odnose," razmišlja Naterer.

Tibor Rutar je pojasnil, da so bolj odprti do tematike LGBTQ+. Vedno manj jih verjame v vodilno vlogo očeta, s prejšnjih 60 odstotkov je delež padel na 40 odstotkov. Četrtina mladih meni, da bi za gospodinjska opravila morale pretežno skrbeti ženske. Opaziti je tudi trend sekularizacije, vedno manj je religioznih, a ob tem ne gre prezreti podatka, da se je s pet odstotkov na deset povečalo število intenzivnih vernikov.

V razpravi so mladi in zainteresirana javnost razmišljali, zakaj prihaja do paradoksa med zdravim življenjem ter povečanjem stresa in osamljenostjo. Zato, ker več časa preživijo na spletu, ki vpliva na oblikovanje idealov lepote, ki jih ne morejo doseči? Ali pa zaradi manj stabilnih oblik zaposlitve, znotraj katerih ne morejo oblikovati tako tesnih odnosov znotraj kolektiva, in slabših delavskih pogojev?