Kot je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, je pobudo pripravilo ministrstvo za izobraževanje, pred sprejetjem zakonskih ukrepov pa se bodo do izhodišč opredelili še stroka in ministrstvo za digitalno preobrazbo. Po seji vlade je Arčon še pojasnil, da so se za pripravo zakonske podlage o preprečevanju negativnih učinkov uporabe družabnih omrežij za mladostnike in otroke, stare do 15 let, odločili po vzoru različnih držav.
"Po svetu in v Evropi je to v zadnjih tednih in mesecih aktualna tema in s tem tudi kot vlada kažemo, da nam je mar za naše otroke," je med drugim spomnil.
Vlada želi regulirati družabna omrežja, kjer se delijo vsebine, in omejiti njihovo uporabo za zdaj za mlajše od 15 let. Arčon je med drugim omenil TikTok in Snapchat.
"Izhodišča bodo še dopolnjena s stroko, pripravljena bo tudi zakonska podlaga za omejitev omrežij, seveda v smislu zaščite otrok in mladostnikov," je še povedal podpredsednik vlade, sicer minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Država mora biti pri uvedbi ukrepov odločna, jasna in suverena, ne pa plašna, je ocenil terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miha Kramli. Meni, da bi morali pripraviti usmeritve za uporabo tehnologije v vseh javnih prostorih, kot so na primer muzeji, zdravstveni in dijaški domovi, saj bi mladostniki tako prepoznali, da gre za resen ukrep. To bi olajšalo tudi vzgojo. "Zdaj imamo situacijo, da se družine borijo in skušajo uvesti nek red, kulturo tehnologije, pa jih nihče ne podpira," je poudaril.
Izpostavil je še, da mora država z zakonodajo sporočiti, da "pravica biti nadvlada pravico imeti". Če je mladostnik na poti nefunkcionalnosti zaradi napačne uporabe telefona in mu terapevt želi to omejiti, ga lahko pri tem ustavijo pravniki ali Varuh človekovih pravic. "Zakonodaja mi mora kot strokovnjaku omogočiti, da lahko posežem v življenje mladostnika, da postane funkcionalen in bo zadovoljen, čeprav mu bo trenutno neprijetno," je zaključil.
Po Avstraliji ukrepa tudi Evropa
Po decembrski uvedbi prepovedi dostopa do družbenih medijev za mlajše od 16 let v Avstraliji se v Evropi krepi pritisk za podobno ukrepanje. Med vodilnimi so s sprejemanjem konkretnih korakov Francija, Danska in Grčija, ta teden sta starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij napovedali tudi Španija in Portugalska.
Pobude za ostrejši nadzor in omejitve se pojavljajo tudi na ravni EU. Evropski parlament je novembra lani v nezavezujoči resoluciji pozval k starostni meji 16 let za samostojno uporabo družbenih omrežij, platform za izmenjavo videoposnetkov in orodij umetne inteligence. Stari med 13 in 16 let bi imeli dostop le z dovoljenjem staršev ali skrbnikov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa se je septembra lani zavzela, da mora EU razmisliti o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij. Napovedala je oblikovanje panela strokovnjakov, ki bi pripravili priporočila glede nadaljnjega ukrepanja.
