"Jaz sem povedala pred začetkom, da za štiri kandidate mojega soglasja ni. Res je, da so trije umaknili svojo kandidaturo, za enega celo vlada. Eden od teh kandidatov za veleposlanika pa seveda, bom kar rekla, trmasto vztraja. Kako lahko veleposlanik gre v neko državo in nima zaupanja predsednika države? Na to vprašanje naj si odgovori ta kandidat oziroma kandidatka sama, lahko pa še enkrat danes zatrdim, da ukaza ne bom podpisala," je v današnjem pogovoru za oddajo Ob osmih za Radio Slovenija dejala Pirc Musar.
Decembra lani je predsednica republike po vladni potrditvi paketa kandidatov za veleposlaniška mesta sporočila, da ima resne zadrže do postavitve štirih od njih. O tem je po lastnih besedah tudi predhodno obvestila premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon.
Trije so od kandidature odstopili
Po neuradnih informacijah medijev naj bi bili kandidati, do imenovanj katerih je imela Pirc Musar zadržke, minister za kohezijo Aleksander Jevšek, veleposlanik v ZDA Iztok Mirošič ter Ksenija Škrilec in Ivana Nedižavec Korada.
Pozneje je soglasje h kandidaturi za vodenje stalnega predstavništva pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu umaknila Nedižavec Korada, za njo pa še Jevšek, ki naj bi kandidiral za veleposlanika v Sarajevu. Vlada naj bi konec januarja razveljavila tudi sklep o imenovanju Iztoka Mirošiča za veleposlanika v Rimu, ki ostaja v Washingtonu.
Med štirimi kandidati, glede katerih je predsednica izrazila zadržke, je tako vztrajala le še Ksenija Škrilec, ki naj bi bila kandidatka za veleposlaniško mesto v Zagrebu. Portal N1 je v torek poročal, da se je Škrilec v začetku meseca predstavila članom odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) in dobila soglasno podporo navzočih poslancev koalicije.
Glede na zakon o zunanjih zadevah po predstavitvi kandidata v OZP ministrstvo za zunanje zadeve državo sprejemnico zaprosi za agreman, vlada pa pošlje predlog za postavitev veleposlanika predsedniku republike. Ta nato veleposlanika postavi z ukazom, objavljenim v uradnem listu, in mu izda poverilna pisma. Če se predsednik republike odloči, da ukaza o postavitvi ne bo izdal, mora o tem obvestiti vlado.
