Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto bo prinesel precej več negativnih kot pozitivnih posledic za trgovino in širše gospodarstvo, navajajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Neizbežno pomeni tudi višanje cen blaga in storitev, saj v podjetjih rezerv ni več, so zapisali.
"Tolažba" ministra Mesca, da se strošek za delodajalca relativno poviša za manjši odstotek kot bruto plača, po navedbah zbornice ni povsem korekten, saj se bo strošek delodajalca že marca zopet povišal prek uskladitve minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki je določena v višini 60 odstotkov povprečne plače v letu 2025.
Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah navaja, da podjetja rezerv nimajo več, zato se bo dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. "To bo prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam," je izpostavila. Ustreznejša rešitev bi bila razbremenitev stroškov dela, s čimer bi minimalno plačo prav tako lahko zvišali na 1000 evrov neto.
Visok administrativni dvig plač brez ustrezne rasti bruto domačega proizvoda po opozorilih zbornice ustvarja dodaten inflacijski pritisk in tveganje inflacijske spirale. "Še posebej bo multiplikativni učinek dviga minimalne plače vzdolž celotne slovenske agroživilske verige, kar se bo odrazilo v končni fazi v maloprodajni ceni slovenskih izdelkov na trgovskih policah," so zapisali v TZS.
Ukrep po njihovi oceni nedvomno poslabšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Povečal se bo odliv kupne moči v tujino, pospešena bo tudi selitev podjetij zunaj naše države, kar bo imelo negativne posledice za državni proračun. V delovno intenzivnih panogah se bo takšen dvig odrazil v zmanjšanju novih zaposlitev, novem likvidnostnem šoku in še hitrejši avtomatizaciji, kar bo nujni odziv na previsoke stroške."
