Podražitev surove nafte v zadnjih dneh, ki je sicer posledica konflikta med Izraelom in Iranom, ni odraz dogajanja na naftnih trgih v zadnjem času, ko so cene surove nafte na mednarodnih trgih dosegle najnižje ravni v zadnjih letih. Tudi današnji dvig maloprodajnih cen pogonskih goriv še ni posledica tega dogajanja, vendar pa slovenski naftni trgovci že dlje časa opozarjajo, da so dajatve na cene goriv problem, ki lahko lahko resno ogrozi gospodarstvo, zeleni prehod in socialno tkivo države.
Država od cene litra bencina pobere približno 60 odstotkov dajatev, naftni trgovci pa opozarjajo, da prejmejo le sedem odstotkov. Hkrati opozarjajo, da bo nova regulacija, ki se širi tudi na avtocestna prodajna mesta, vse to še zaostrila. V Evropski uniji obstaja zelo malo primerov držav, kjer je cena goriva regulirana, kot je pri nas. Se pa Slovenija med temi državami uvršča na zadnje mesto, ko gre za to, koliko od nakupa goriva prejme trgovec. Slovenska marža pri prodaji bencina je le okrog polovice povprečne marže v EU, pri dizelskemu gorivu pa manj kot tretjino povprečne marže v EU, opozarjajo trgovci z nafto.
Trgovci postrežejo tudi s primerjavo cene litra bencina, ki so jo vozniki v Sloveniji plačali 3. junija 2025, s ceno, ki so jo plačali 1. januarja 2023. Ugotovili so, da 60 odstotkov plačanega zneska v obliki dajatev (trošarine, okoljske dajatve in DDV) prejme država. Pravijo, da se njihova marža od leta 2023 ni povišala, medtem ko so se dajatve državi v tem obdobju povišale za 42 odstotkov. Preostalih 33 odstotkov cene goriva predstavlja vrednost, po kateri ponudnik goriv kupuje bencin na trgu. Naftnim trgovcem od prodaje litra goriva ostane sedem odstotkov, kar namenjajo za plače zaposlenih, stroške logistike, vzdrževanje prodajnih mest, pa tudi za vlaganja v slovenski šport, kulturo in izobraževanje ter investicije v projekte zelenega prehoda.
Država od cene litra bencina pobere približno 60 odstotkov dajatev
Za primerjavo trgovci radi dajo tudi sosednjo Hrvaško, kjer tudi slovenski vozniki rezervoarje polnijo vse ceneje in zato tudi vse pogosteje. A dodajajo: tudi če bi naftni trgovci povsem opustili svojo maržo, bi bila cena dizla v Sloveniji še vedno višja kot na Hrvaškem – zgolj zaradi razlike v obremenitvah s strani države. Prepričani pa so tudi, da bo nova vladna uredba, ki še dodatno posega v oblikovanje cen naftnih derivatov in je razširjena tudi na avtocestna prodajna mesta, kjer so doslej veljala bolj sproščena pravila, še dodatno udarila dobičkonosnost.
"V družbi Petrol smo že ob dosedanji regulaciji opozarjali, da je okvir dolgoročno nevzdržen," pravi Sašo Berger, predsednik uprave Petrola, in dodaja: "V vsem tem obdobju v Petrolu nismo videli niti ene vzdržne strokovne podlage oziroma analize pripravljavcev uredb, kar je sicer zakonsko predpisano. Zdi se, da energetska podjetja v Sloveniji postajamo žrtev političnih odločitev."
Posledice, ki jih napovedujejo v največjem slovenskem ponudniku goriv, niso nepomembne. Med njimi so zapiranje manjših in manj obiskanih prodajnih mest, zlasti na podeželju, opuščanje vlaganj v projekte zelenega prehoda (polnilne postaje, bioenergija, brezogljična logistika) in krčenje sredstev za podporo športu, kulturi in izobraževanju, kjer Petrol velja za enega največjih mecenov.
