Novo vodstvo izvršilne oblasti v Sloveniji, ki ga bodo definirale nedeljske državnozborske volitve, ne bo imelo privilegija uživati običajnih sto dni miru, saj ga bo pričakala vrsta zahtevnih nalog. Dvig cen energentov je ena prvih neposrednih težav, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada. Ta bo morala v prvi vrsti pred naslednjo kurilno sezono določiti natančen nabor ukrepov za zaščito gospodinjstev, ki jim prihodnjo zimo grozi plačilo visokih cen elektrike in zemeljskega plina. V več političnih strankah, katerih preboj v državni zbor ni vprašljiv, so že napovedali ukrepe za določitev najvišjih dovoljenih cen, ki bi še bile sprejemljive za potrošnike.
Še težja naloga jih čaka na gospodarskem področju, saj v nekaterih energetsko intenzivnih panogah razmišljajo celo o ustavitvi proizvodnje, če država ne bo bolj aktivno pristopila k reševanju situacije, v kateri so se znašli zaradi višjih stroškov, povezanih z energenti. Visoke cene zaradi podražitev proizvodnih surovin na državljane pritiskajo tudi na področju prehrane. Vlado čaka na tem področju spopad z doslej nerešljivim problemom razmerij med pridelovalci, živilskopredelovalno industrijo in trgovci, ki z uvozom poceni prehranskih izdelkov posledično uničujejo domačo industrijo. Politika se doslej v ta razmerja ni želela aktivno vključevati, tudi zaradi načel prostega trga, ki smo se jim zavezali z vstopom v Evropsko unijo. A tako epidemija koronavirusa kot vojna v Ukrajini sta vlado že prisilili v interventne ukrepe, ki bodo v prihodnje poleg regulacije cen potrebni tudi zaradi morebitnega pomanjkanja določenih kmetijskih surovin in repromateriala.
Po začetku vojne gospodarski padec
Tudi širše gledano, nove razmere na stari celini v vse panoge gospodarstva vnašajo negotovost, med drugim zaradi motenj v dobavnih verigah, ta negotovost pa se bo odrazila tudi v cenah izdelkov podjetij na praktično vseh področjih. Slovensko gospodarstvo je v okrevanju po epidemiji lansko leto dobilo zagon in doseglo 8,1-odstotno gospodarsko rast, kar radi izpostavljajo predstavniki aktualne vlade, vendar kaže, da bo veselje kratkotrajno. V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) tako ugotavljajo, da sta v prvih dveh mesecih letošnjega leta blagovna menjava in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih že upadla. Po začetku vojne v Ukrajini pa so se razmere na področju izvoza še poslabšale. Kot še ugotavljajo v zadnjem Ekonomskem ogledalu Umarja, je aktivnost v dejavnostih, povezanih z domačim povpraševanjem, v začetku leta sicer ostala ugodna. Tudi zaradi opustitve pogoja PCT in pričakovanja nadaljnjih podražitev. "Inflacija se je marca zaradi začasne pocenitve električne energije nekoliko zmanjšala. Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne, so pa zaradi pomanjkanja delovne sile v nekaterih dejavnostih prisotni pritiski na rast plač." Hkrati vlada še vedno ni potrdila Umarjeve pomladanske gospodarske napovedi za letos. Po podatkih statističnega urada je bila v Sloveniji marca 5,4-odstotna letna inflacija. Tudi Mednarodni denarni sklad je Sloveniji letos napovedal zgolj 3,7-odstotno gospodarsko rast in 6,7-odstotno povprečno inflacijo.
Življenje na kredit
Slovenija je v zadnjih dveh letih živela na kredit. Njen javni dolg se je v tem času povečal za 7,11 milijarde evrov. Leta 2019 je namreč javni dolg države po podatkih ministrstva za finance znašal 31,75 milijarde evrov, konec leta 2021 pa 38,86 milijarde evrov. To pomeni, da je danes državljan Slovenije tujim posojilodajalcem dolžan 19.430 evrov, kar je 3500 evrov več kot pred dvema letoma. Problem je, da je vlada najemala dolg predvsem za tekočo porabo, ne za investicije. Javnofinančni primanjkljaj države je po podatkih statističnega urada lani znašal 2,7 milijarde evrov. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak ugotavlja, da je vlada lani vodila izrazito tvegano fiskalno politiko. To tveganost še povečujeta marca sprejeta novela zakona o dohodnini, na podlagi katere se bodo javnofinančni prihodki vsaj na kratki rok znižali, in vojna v Ukrajini. Fiskalni svet je vlado že lani jeseni v času sprejemanja opozoril, da so izdatki v državnem proračunu za letošnje leto precenjeni, za leto 2023 pa podcenjeni. Rebalansu se nova vlada tako najbrž ne bo mogla izogniti. Predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun ob tem raje kot o varčevanju govori o namenski porabi proračunskih sredstev in zagotovilih, da so v resnici porabljena učinkovito. Glede inflacije meni, da bo nova vlada morala poskrbeti, da se zunanjim dejavnikom, ki jo višajo, ne bodo pridružili notranji, kot je dvig plač v javnem sektorju.
Slovenija je v zadnjih dveh letih živela na kredit. Njen javni dolg se je v tem času povečal za 7,11 milijarde evrov
Umiranje javnega zdravstva na obroke
Tudi ureditev razmer v zdravstvu bi morala biti ena od prioritet prihodnje vlade. Tako imenovana reforma zdravstva je mantra vlad zadnjih petnajst let, a nobenemu ministru za zdravje in vladi ni uspelo streti tega trdega oreha. Tako zaradi različnih interesnih lobijev v zdravstvu kot tudi nesoglasij znotraj samih vlad, v katerih so se ministri za zdravje menjavali včasih tudi iz leta v leto, ne le iz mandata v mandat. Ureditev čakalnih vrst, najprej z njihovim prečiščenjem, je nujen predpogoj za začetek delanja reda, saj se na marsikaterem področju vrste ustvarjajo tudi umetno. Zakaj? Zato, da se bolnik, ki si želi le povrniti zdravje, preusmeri k zasebnikom, kjer delajo isti izvajalci, ki v javnem sistemu iz različnih razlogov tega ne morejo ali nočejo narediti. Tudi ureditev plačnega sistema v zdravstvu je nuja, a ob predpogoju, da se končno začneta meriti kakovost in količina opravljenega dela. In to naj bo potem temelj za višino plače, ki jo bodo zdravniki prejeli vsak mesec. Nujno je uvesti učinkovitejše vodenje javnih zavodov in doreči usodo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Odločitev pa mora pasti tudi o tem, ali bomo še dopuščali tako imenovano dvoživkarstvo (popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih), in če, na kakšen način. Interes bolnika ob zadovoljnem zaposlenem v zdravstvu bi moral biti fokus vsake zdravstvene reforme, sicer bomo priča nadaljnjemu umiranju javnega sistema in nenehnemu seganju v žepe za plačilo storitev. Kdor bo, seveda, zmogel.
Urgenca za svobodo medijev
Zagotavljanje prostora za visoko stopnjo medijske svobode z neodvisnimi in profesionalnimi mediji in novinarji ter za delovanje neodvisnih strokovnih ustanov v nevladnem sektorju na sploh je v samem temelju varovanja in ohranjanja demokracije. V izhodišču mora biti cilj imenovanje kompetentnega ministra za kulturo z ekipo strokovnih sodelavcev, ki bodo sposobni voditi medijsko politiko in končno tudi izpeljati ustrezno prenovo medijske zakonodaje, vključno s krepitvijo direktorata za medije. Medijska zakonodaja potrebuje celovito reformo, ne le minimalnih krpanj, v kar bi bilo nujno zagristi v začetku mandata, saj izkušnje kažejo, da je pot skozi zakonodajni proces težka oziroma je bila doslej neprebojna. Glede zakonske ureditve delovanja javne RTV bi bilo možnih več konceptov upravljanja, vsekakor pa je nujno zagotoviti depolitizacijo, institucionalno neodvisnost in finančno stabilnost RTV Slovenija. Politika se mora umakniti iz RTV Slovenija, sprejeti bi bilo treba zakonodajo, ki bo vsebovala varovalke za zagotavljanje uredniške in upravljavske neodvisnosti. Prekinitev financiranja STA in vsiljevanje pogodbenih obveznosti sta pokazala tudi pomanjkljivosti zakona o STA. Z javnim denarjem je treba podpreti nevladni sektor ob ustrezni presoji kakovosti vsebin - nikakor po strankarskih preferencah, temveč z ustreznimi merljivimi merili in standardi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
