Odločitev o uvedbi kazenskega postopka še ni bila sprejeta, so za STA danes povedali na tožilstvu. Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati.
Na zadnji obravnavi v zadevi Teš 6 prejšnji teden je zagovornik enega od obdolženih Josefa Reisla napovedal, da bo vložil nekaj listin iz spisa ljubljanskega okrožnega sodišča, ki da v projektu šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (Teš 6) obremenjujejo Lahovnika. Po njegovih besedah se Lahovniku, ki je bil minister med letoma 2008 in 2010, očitajo nepravilnosti, ki predstavljajo zlorabo uradnega položaja.
Lahovnik je za STA danes v odzivu zatrdil, da sam ni prižgal zelene luči za gradnjo Teša 6, saj te naložbe nista izvajala niti vlada niti takratno gospodarsko ministrstvo, ampak organi Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj.
V zvezi s to zadevo že pred časom zaslišan
Poudaril je, da se je naložba začela, še preden je postal minister, in končala več let po tistem, ko ni bil več minister. "Proti meni tudi po 16 letih, odkar nisem več minister, ni sprožen kakršen koli kazenski postopek v zvezi s to zadevo," je še dejal Lahovnik, sicer ekonomist na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Spomnil je, da je policija leta 2023 zaključila preiskavo zoper njega, nekdanjega premierja Boruta Pahorja in nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča in jih, kot pravi, takrat oprala vseh sumov.
Kot je še povedal, je bil v zvezi s to zadevo že pred časom zaslišan in je takrat podal celovit ter obsežen zagovor skupaj s pojasnili in z dokumentacijo, ki ga razbremenjuje, ne pa obremenjuje odgovornosti, kot da danes napačno poročajo nekateri mediji.
Tožilstvo sicer v zadevi Teš 6 prvoobtoženemu, nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za gradnjo šestega bloka.
Obtoženi so doslej krivdo zanikali. Izjema je pravni naslednik proizvajalca opreme za elektrarne Alstom, ameriško podjetje General Electric, ki mu je sodišče po priznanju krivde naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov. Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki jih je moral vrniti.
