
Na globalnem trgu se je v zadnjem letu zgodila strašanska rast cen surovin, katere glavno gonilo so bile oljnice, kot sta soja in palmovo olje, k rasti cen pa so pripomogli dražji energenti in številni politični pritiski. Med tem pa so tudi maloprodajne cene rasle.
V prvih petih mesecih tega leta se je tako sadje podražilo skoraj za osem odstotkov, zelenjava za sedem, krompir pa za kar malenkost manj kot 15 odstotkov. Tolikšne podražitve se niso zgodile že več kot dvajset let in ekonomisti predvidevajo, da se cene še niso ustavile. V Celjskih mesninah že za začetek julija napovedujejo nove podražitve - druge v tem letu. Prvič so izdelke podražili za deset odstotkov, tokrat bodo cene dvignili za pet do deset odstotkov. Tudi druga živilska podjetja se podražitvam ne bodo mogla izogniti, a dvig cen napovedujejo v septembru.
"Mlekarji smo se v tej krizi zelo povezali"
Anka Lipušček Miklavič, Mlekarna Planika: "Preteklo leto je bilo polno izzivov. Morali smo se prestrukturirati, če smo želeli odkupiti in predelati vse mleko v Posočju. Naša prodaja se je namreč prepolovila, in ker imamo izdelke s kratkim rokom uporabe, je bilo nujno najti rešitve. Povezali smo se še z eno mlekarno in začeli del našega mleka predelovati v trajno mleko. To je bil naš produkt korone. Super je, da smo se v tej krizi mlekarji zelo povezali in skupaj rešili situacijo, da ni bilo treba slovenskega mleka zlivati stran. Naši ključni izzivi so slediti trendom in ves čas lansirati nove produkte. Zdaj moramo biti še bolj inovativni, saj ni več dovolj, da smo le tradicionalni. Da bi še naprej lokalnim kmetom lahko plačevali čim več za njihovo mleko, jim moramo dajati dodano vrednost. Prihodnost vidim v ekološki pridelavi, ki v resnici pri naših kmetih že obstaja, le da za zdaj nimajo ustreznih certifikatov za to."
Proizvodnja pijač z največjimi izgubami
Na splošno pa so po besedah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja rezultati kmetijsko-živilskih podjetij pozitivni. "Panoga jo je odnesla mnogo bolje kot gospodarstvo v splošnem," je dejal. Pri tem je navedel številke, po katerih je živilska industrija ob triodstotnem upadu prihodkov realizirala okoli 112 milijonov evrov čistega dobička. Obenem panoga beleži druge spodbudne kazalnike, kot sta petodstotna rast donosnosti prodaje in prav tolikšna rast dodane vrednosti na zaposlenega.
"Dolgoročno PP vidim kot proizvajalca hrane, ne le mesa"
Enver Šišić, Perutnina Ptuj: "Strahu za tako močno blagovno znamko niti med epidemijo ni. Perutnina Ptuj izvaža polovico svoje proizvodnje, pri nas je treba znotraj vsake točke proizvodne verige loviti cente. Na izvoznih trgih in tudi doma smo polovili skoraj vse, kar se je dalo. S tem ko v vsakem segmentu polovimo cente, naša družba raste. In naprej? Zdaj imamo maksimalne tržne deleže na trgih, ki so vezani predvsem na države na ozemlju bivše Jugoslavije in doma, tukaj se skoraj ne da narediti več, zato nas dolgoročno vidim kot proizvajalca hrane, ne le mesa, ker če bomo ostali samo pri mesu, se bo naša rast zelo hitro ustavila. Do leta 2024 želimo uvesti povsem nov model, resnične inovacije. Izziv je tudi to, da ljudje v Sloveniji in širše v Evropi ne bodo nikoli pripravljeni za hrano plačati več kot plačujejo danes, želijo pa vedno več za denar, ki ga dajo. Glavni izziv je prilagoditev."
Velik upad so doživela podjetja, ki so izrazito vezana na dobave v javne zavode, kot so šole in vrtci, saj so ti bili velik del leta zaprti. Najbolj pa so bili prizadeti tisti, ki so pretežno dobavljali v hotele, restavracije ali so njihove izdelke stregli na raznih dogodkih in kongresih. Tako imenovani izpad horeca je najbolj prizadel proizvajalce pijač. Spomnimo, da je bil vinski sektor zelo prizadet in mu je država zato pomagala z ukrepi zelene trgatve in destilacije vina, tudi pivovarjem je veliko piva ostalo, ogromen izpad pa so doživela tudi podjetja, ki proizvajajo brezalkoholne pijače in sokove.
"Rešitev je v avtomatizaciji proizvodnje"
Peter Polanič, Panvita: "V naši družbi kar 70 odstotkov prihodkov prinaša mesna industrija, zato nas dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, ki lahko trajajo tudi leta, neposredno zadevajo. Ta problem je še večji, če ga damo v kontekst tako imenovanega evropskega green deala, ki bo dodatno zmanjšal proizvodne kapacitete. Ker bo treba v hlevih živalim zagotoviti več prostora, bomo v njih lahko imeli manj živali, in če ne bomo vzporedno zgradili novih hlevov, se bo naša proizvodnja zmanjšala. Država zato mora pospešiti te postopke. Drugi ključni izziv pa je pomanjkanje kadrov. Vemo, da tako pogoji kot plačilo za delo mesarja niso najboljši. Minimalna plača se je tudi precej zvišala in stroški plač so pri nas zrasli za kar 37 odstotkov, na drugi strani pa se je prihodek povečal le za sedem odstotkov. Rešitev zato vidimo predvsem v vse večji avtomatizaciji procesov."
"Res imajo velike izgube, a so ta podjetja dobro stoječa in bodo minus nadomestila," je dejal Kuhar, ki je tudi prepričan, da kljub težjemu obdobju, ki za živilska podjetja šele prihaja, večjih poražencev ne bo. "Panoga se je izčistila že prej, ostala so stabilna podjetja, ki se bodo zagotovo obdržala," pravi.
Primanjkuje delavcev, rešitev v avtomatizaciji in višji dodani vrednosti
A podjetja so vseeno pred velikimi izzivi. Vsi se zavedajo, da zanje prava kriza šele prihaja. Zvišanje cen surovin že zaznavajo in se z njim spopadajo, prav tako nanje močno vplivajo podražitve logistike, embalaže in energentov pa tudi zvišanje minimalne plače, saj ta podjetja praviloma zaposlujejo veliko nizkokvalificiranega kadra. Delavce tudi vse težje dobijo. Še zlasti primanjkuje pekov in mesarjev. Podjetja tako rešitve vidijo v avtomatizaciji procesov, kjer je to mogoče, predvsem pa se bolj usmerjajo k inovacijam in kreiranju novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Kuhar je pri raziskavi ugotovil, da je prvič v zgodovini izvoz lani presegel uvoz hrane. To sicer v prvi vrsti pripisuje temu, da smo sploh na področju mesa dosegli dno, saj je bil trg z mesom tujega izvora zasičen, a ob tem optimistično upa, da je to tudi posledica trenda, da si kupci želijo vse več lokalnih izdelkov.
"Če bi imeli le med, nas že dolgo ne bi bilo več"
Aleša Mižigoj, Medex: "Lani so vsi iskali izdelke za zdravje, kar je za nas pomenilo določeno prednost, a ko je prišla zima, je bila slika nekoliko drugačna, saj tokrat ljudje niso zbolevali, kot so običajno, prodaja sredstev za lajšanje bolečin v grlu je upadla za kar 70 odstotkov. Kdorkoli je bil preteklo zimo bolan, je imel covid, ki pa se lajša z drugimi stvarmi.
Lani smo tako lansirali celo družino izdelkov z vitaminom D3, letos pa spet neverjetno raste prodaja izdelkov za lepoto. Trgi se zelo hitro spreminjajo, zato moraš biti pripravljen na vse, biti aktiven in agilen. Vsakodnevno spremljamo, kako se kupci spreminjajo. Če bi se ukvarjali le z medom, nas že dolgo ne bi bilo več, saj med zajema le 20 odstotkov naše prodaje. Prihodnost vidimo v izdelkih z jasno sledljivostjo, ves čas pa moramo skrbeti tudi za zgodbe in dodano vrednost. V Sloveniji ne moremo proizvajati poceni izdelkov."
"Upam, da to ni le enoletni fenomen, pač pa se izkaže kot dolgoročni trend," je dejal Kuhar. Vse zahtevnejšim potrošnikom se bodo tako podjetja morala prilagoditi. Jasno sledljivost, ki natančno pojasni, od kod je surovina ter kdo in pod kakšnimi pogoji je izdelek naredil, so informacije, ki jih vse pogosteje iščejo predvsem mlajši potrošniki. Iščejo tudi okolju prijaznejše embalaže in podjetja temu vse bolj sledijo.