"Vsa ta sila ostaja z njim, Titov duh bo živel naprej," je v posebni izdaji časnika Večer, ki je izšla v nedeljo, 4. maja 1980, zapisal Mitja Ribičič, slovenski partizan, komunist in politik. "Kadar nam je težko, se zatečemo k Prešernu. Človeka smrt ponižanje, človeštvo ne, naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej. Te pesnikove besede so nam tolažba in spodbuda ob kruti novici, da je prenehalo biti srce Tita, srce človeka in voditelja, po katerem je ljudstvo imenovalo svojo domovino Titova Jugoslavijo. Prenehalo je biti srce človeka, ki je na čelu vseljudskega gibanja iz stare temnice narodov, dežele narodnostnih, verskih in socialnih zapletov, siromaštva in brezpravnosti, materialne in duhovne zaostalosti in životarjenja ustvaril in zgradil današnjo novo Jugoslavijo, gospodarsko in kulturno razvito deželo, z najbolj naprednim političnim sistemom in visokim ugledom med narodi sveta. Smrt nam je vzela človeka, ki so ga vsi kontinenti naše zemlje priznavali za največjo osebnost našega časa. Bil je legendarni junak, ki se je že pred vojno v najtežjih razmerah bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in nato kot partizan organiziral narodnoosvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije. Bil je legendarni poveljnik, ki ni tako kot drugi vojskovodje osvajal, ampak osvobajal, malim in zatiranim narodom sveta pa dokazal, kako je mogoče premagati najmočnejšega sovražnika. Bil je državnik, ki je svojo državniško modrost črpal iz najbolj vročega hrepenenja po dostojnem življenju doslej zatiranega sveta na zemeljski obli. Zato je bil ustvarjalec svetovnega gibanja neuvrščenih, ki je kot objekt miru najsvetlejši politični pojav sedanjosti. Bil je izjemna osebnost, ki ni odločilno vplivala samo na zgodovino naših narodov in naših narodnosti, ampak na zgodovino vsega človeštva. Njegove zasluge za srečo našega delovnega človeka, za socializem in mir na svetu so neizmerne," je še zapisal Ribičič ob smrti predsednika Tita. "Umrl je človek, ki smo ga vsi imeli najrajši in ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo sovražniki."
"Četrtega maja leta 1980 ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoaslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika zveze komunistov Jugoslavije maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Huda bolečina in globoka žalost sta pretresli delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in vojnega tovaršia, kmeta, intelektualca, vsakega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater.
Tito je ves človeški vek borec za interese in zgodovinske cilje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za najplemenitejše ideale in hotenja naših narodov in narodnosti. Tito je naš najdražji tovariš. Sedem desetletij je gorel v revolucionarnem delavskem gibanju. Šest desetletij je krepil vrste jugoslovanskih komunistov. Več kot štiri desetletja je na najdostojnejših način opravljal najodgovornejše dolžnosti v naši partiji. Bil je junaški voditelj v veliki narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji. Tri in pol desetletja je bil na čelu naše socialistične države. Našo domovino ter našo borbo za novo človeško družbo je uvedel v svetovno zgodovino ter se tudi sam potrudil in izkazal kot naša največja zgodovinska osebnost." Tako se je začel razglas Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je ob 18. uri 4. maja 1980 sprejel novico o smrti Josipa Broza Tita.
Sožalje Titovi družini
Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije je poslal družini predsednika Tita naslednje sožalje: "Centralni komite, vsi člani zveze komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje in občani naše socialistične države so z vami v najgloblji bolečini za našim dragim tovarišem Titom. V druđini Broz je zrasel največji sin te države. Naj vam bosta v uteho njegovo neminljivo delo in njegova človeška veličina.
Ponosni smo, da je našo revolucijo in našo drđavo vodila Titova zgodovinska osebnost. S Titom smo zmagali v borbah za srečnejše življenje in svobodo ljudi, za neodvisnost in enotnost države, za mir in sodelovanje med narodi. S Titom so narodi in narodnosti Jugoslavije vzeli svojo usodo v svoje roke. Sedanja in bodoča pokolenja bodo vzravnano hodila po Titovi poti. Tovariš Tito bo še dalje živel v srcih vseh ljudi naše države, v vseh celicah naše samouprave socialistčine družbe, v trajnem spominu borcev za svobodo in družbeni napredek na svetu."
V sporočilu zdravniškega konzilija pa je pisalo:
"Danes, 4. maja 1980, se je v zgodnjih popoldanskih urah še bolj poslabšalo težko splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita. Kljub temu, da so storili vse nujne medicinske ukrepe, so počasi ugašale vse življenjske funkcije ter je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito umrl ob 15.05. Tovariš Tito je bolehal vrsto let za sladkorno boleznijo. Kot posledica tega obolenja so se pojavile težje arteriosklerotične spremembe na ožilju nog, živčno-mišične okvare nog z motnjami pri hoji ter okvara ledvic. Prvi znaki motenj v pretoku krvi na ožilju leve noge so se pojavili konec decembra 1979.
